Ali beseda »kristjan« izgublja svoj pomen?

KAJ pomeni biti kristjan? Kako bi na to odgovorili vi? Naključno izbranim ljudem v raznih državah je bilo postavljeno to vprašanje in tu je nekaj njihovih odgovorov:

»Hoditi za Jezusom in ga posnemati.«

»Biti dober človek in deliti z drugimi.«

»Sprejeti Kristusa za Gospoda in Rešitelja.«

»Hoditi k maši, moliti rožni venec in prejemati sveto obhajilo.«

»Mislim, da ni treba hoditi v cerkev, da bi bil kristjan.«

Tudi slovarji ponujajo osupljivo vrsto definicij. V nekem delu je pravzaprav pod besedo »kristjan« zapisanih deset definicij, od »kdor verjame v vero Jezusa Kristusa oziroma ji pripada« pa do »spodoben oziroma dostojen človek«. Ni presenetljivo, da je mnogim težko pojasniti, kaj pomeni biti kristjan.

Težnja po liberaliziranju

Med ljudmi, ki se izpovedujejo za kristjane – celo med tistimi, ki sedijo v isti klopi v cerkvi – lahko danes človek najde veliko različnih pogledov na teme, kot so božanska navdihnjenost Biblije, razvojna teorija, vpletanje cerkve v politiko in pogovarjanje o svoji veri z drugimi ljudmi. Moralna vprašanja glede stvari, kot so splav, homoseksualnost in življenje parov v zunajzakonski skupnosti, pogosto postanejo jabolko sporov. Nezgrešljiva težnja je liberalizacija.

Razsodišče neke protestantske cerkve je denimo nedavno glasovalo za to, da se neki cerkvi prizna pravico, da »v svoj upravni odbor izvoli tudi odkrito homoseksualnega starešino«, poroča časopis Christian Century. Nekateri teologi celo razlagajo, da vera v Jezusa ni odločilna za rešitev. Menijo, da židje, muslimani in drugi »morda ravno tako gredo v nebesa [kakor kristjani]«, pravi poročilo v The New York Timesu.

Predstavljajte si, če si morete, marksista, da zagovarja kapitalizem, ali demokrata, ki pospešuje diktatorstvo, ali okoljevarstvenika, kako podpira krčenje gozdov. »Tak človek v resnici ni marksist, ni demokrat oziroma ni okoljevarstvenik,« bi rekli – in bi imeli prav. Vendarle ko razmišljate o raznolikosti pogledov ljudi, ki se danes izpovedujejo za kristjane, vidite popolnoma različna verovanja, ki so poleg tega pogosto nasprotna poučevanju Ustanovitelja krščanstva, Jezusa Kristusa. Kaj to pove o njihovi vrsti krščanstva? (1. Korinčanom 1:10)

Nagnjenje k temu, da se krščanske nauke spreminja skladno z miselnostjo določene dobe, ima, kot bomo videli, že dolgo zgodovino. Kaj ob takih spremembah občutita Bog in Jezus Kristus? Ali se lahko cerkve, ki podpirajo nauke, ki ne izvirajo od Kristusa, upravičeno imenujejo krščanske? Ta vprašanja bo pretehtal naslednji članek.