Božič na Daljnem vzhodu

• PRED KAKIMI DVESTO LETI JE pomemben korejski učenjak obiskal Peking na Kitajskem. V neki stolnici je uprl pogled v stropno sliko, ki je prikazovala Marijo z malim Jezusom v svojem objemu. O tej presenetljivi sliki je dejal:

»Neka gospa je v svojem naročju držala kakih pet ali šest let starega otroka bolehnega videza. Videti je bilo, da ne more držati glave pokonci, kakor da iz usmiljenja ne bi mogla prenašati pogleda na svojega sina. Daleč za njima je letelo veliko duhov in dojenčkov s krili. Ko sem zrl gor vanje, se mi je zdelo, kakor da bodo vsak trenutek padli name. Iznenada sem iztegnil roko, da bi jih ujel.«

TO SE je pripetilo dolgo po začetku reformacije v Evropi, dolgo po mračni dobi srednjega veka. Vendar je bilo krščanstvo večini vzhodnjakom prav tako tuje, kakor slika sama. Kako zelo se je položaj spremenil! Ob vsakem božiču razstavljajo upodobljene prizore o dojenčku Jezusu. Ti so sedaj na Daljnem vzhodu že nekaj običajnega in tudi mnoge tamkajšnje ulice spominjajo na ulice v Evropi.

Večer je, 25. november 1998, mesec dni pred božičem, in znano pariško avenijo Champs–Elysées močno razsvetlijo z več kot 100.000 žarnicami na 300 drevesih vzdolž nje. Podobno pri veliki veleblagovnici v središču Seula v Koreji postavijo orjaško božično drevo, in to začne razsvetljevati noč. Kmalu v prestolnici odenejo v božično okrasje še ulice.

Po televiziji, radiu in v časopisih dan za dnem predstavljajo božično obarvane programe. Vso deželo preplavi božično razpoloženje in vse se vneto veseli konca leta. Cerkve v Seulu, ki jih je toliko, da mnogi obiskovalci kar ostrmijo, na hitro okrasijo. Tako Korejo in druge države na Daljnem vzhodu ob koncu novembra zajame božični duh, približno takrat, ko v Združenih državah praznujejo zahvalni dan.

Večina držav na Daljnem vzhodu se nima za krščanske. V Koreji se denimo za kristjane izpoveduje le 26,3 odstotke prebivalcev, v Hongkongu 7,9 odstotkov, v Tajvanu 7,4 odstotki in na Japonskem le 1,2 odstotka prebivalstva. Vzhodnjaki očitno povečini niso kristjani, videti pa je, da nimajo nič proti praznovanju božiča. Pravzaprav se pogosto zdi, da so pri tem bolj navdušeni kakor njihovi zahodni sopraznovalci. Hongkong je denimo poznan po svojem razkošnem božičnem praznovanju, čeprav je večina njegovih prebivalcev budistov oziroma daoistov. Celo na Kitajskem, kjer se za kristjane izpoveduje le 0,1 odstotek ljudi, božiču priljubljenost strmoglavo narašča.

Zakaj je božič tako razširjen na Daljnem vzhodu? Zakaj se tega praznovanja udeležujejo ljudje, ki ne sprejemajo Jezusa za mesija, ko pa večina deklariranih kristjanov na ta praznik gleda kot na Jezusov rojstni dan? Ali naj bi tako gledali na božič tudi pravi kristjani? Odgovore bomo odkrili, tako da bomo pretehtali, kako je božič postal priljubljen v pradavni deželi na Daljnem vzhodu, Koreji.