Zakaj Apokalipsa zbuja strah?

»KRŠČANSKI fundamentalisti že desetletja napovedujejo, da je pred vrati [nekakšen] družbeni propad,« piše verski pisec Damian Thompson v reviji Time. »Sedaj se na njihovo presenečenje teh scenarijev ne le jemlje resno, temveč o njih govorijo prav tisti ljudje, ki so se jim nekoč posmehovali: računalniški programerji, poslovni vodje in politiki.« Zatrjuje, da je strah pred svetovnim računalniškim polomom leta 2000 »popolnoma posvetne posameznike spremenil v neverjetne milenariste«, ki se bojijo prihoda nesreč, kot so »množična panika, ohromelost oblasti, izgredi zaradi hrane, strmoglavljenje letal na nebotičnike«.

Zaskrbljenost večine povečujejo še vznemirjajoče dejavnosti majhnih verskih skupin, ki jih pogosto imenujejo »apokaliptične«. Januarja 1999 je v francoskem dnevniku Le Figaro v članku z naslovom »Jeruzalem in sirene apokalipse« pisalo: »Pri [izraelski] varnostni službi računajo na to, da bo na paruzijo oziroma apokalipso na Oljski gori ali v njeni bližini čakalo več kot sto ‚milenaristov‘.«

Knjižno delo 1998 Britannica Book of the Year posebej poroča o »kultih sodnega dne«. Med drugim omenja samomorilske kulte, kot so Nebeška vrata, Ljudsko svetišče, Red sončnega templja in Aum Šinrikio (Vrhovna resnica), ki je 1995. leta organiziral napad s smrtonosnim strupenim plinom v tokijski podzemni železnici, zaradi česar je umrlo 12 ljudi, več tisoč pa je bilo ranjenih. Martin E. Marty, profesor teologije na Čikaški univerzi, je v svojem poročilu povzel: »Obrniti stran koledarja na leto 2000 je dejanje, ki navdihuje – in bo skoraj gotovo navdihnilo vse vrste prerokb in gibanj. Nekatera lahko postanejo nevarna. To bo čas, s katerim se ne bi smeli srečati brezbrižno.«

Zgodovina strahu pred apokalipso

Apokalipsa oziroma Razodetje je ime zadnje Biblijine knjige, ki je bila napisana proti koncu prvega stoletja n. š. Zaradi njene preroške narave in predvsem simboličnega jezika se je pridevnik »apokaliptičen« pričel nanašati na vrsto literature, ki so jo pisali že dolgo pred biblijsko knjigo Razodetje. Mitološka simbolika take literature sega v staroveško Perzijo in še pred njo. The Jewish Encyclopedia tako govori o ‚izrazitem babilonskem značaju večine mitoloških elementov, uporabljenih v tej [judovski apokaliptični] literaturi‘.

Judovska apokaliptična literatura je razcvet doživljala med začetkom drugega stoletja pr. n. š. in koncem drugega stoletja n. š. Povod za nastanek teh spisov je neki biblicist takole pojasnil: »Judje so čas delili na dve dobi. Današnja doba je povsem slaba [. . .] Judje so torej pričakovali konec le-te. Prihodnja doba naj bi bila povsem lepa, Božja zlata doba, polna miru, blaginje in pravičnosti [. . .] Kako naj bi današnja doba prešla v prihodnjo dobo? Judje so verovali, da spremembe nikakor ne bo prineslo človekovo delovanje in so zato pričakovali neposredni Božji poseg. [. . .] Dan Božjega prihoda so imenovali Gospodov dan in naj bi bil strašen čas groze, uničevanja in sodbe, kar naj bi bili porodni krči nove dobe. Te dogodke obravnava vsa apokaliptična literatura.«

Ali je strah pred apokalipso upravičen?

Biblijska knjiga Razodetje govori o ‚vojski tistega velikega dne Boga, Vsegamogočnega‘ oziroma o harmagedonu, ko bodo hudobni uničeni, za tem pa bo nastopilo tisočletno obdobje (včasih imenovano milenij), v katerem bo Satan zaprt v breznu, Kristus pa bo sodil človeštvo. (Razodetje 16:14, 16; 20:1–4) V srednjem veku so nekateri te prerokbe napačno razumeli, ker je katoliški »svetnik« Avguštin (354–430 n. š.) trdil, da se je milenij začel ob Kristusovem rojstvu, za tem pa naj bi nastopila poslednja sodba. Avguštin si ni veliko belil glave zaradi tega časovnega razporeda, toda ko se je bližalo leto 1000, je narasla bojazen. Zgodovinarji si niso edini v tem, kolikšen je bil v srednjem veku strah pred apokalipso. Kakršen koli je že bil, se je vsekakor izkazal za neupravičenega.

Podobno danes obstajata verski in posvetni strah, da bo leto 2000 oziroma 2001 prineslo strahotno apokalipso. Toda ali so strahovi upravičeni? In ali je sporočilo iz biblijske knjige Razodetje oziroma Apokalipsa nekaj, česar naj bi se bali ali pa – nasprotno – nekaj, na kar naj bi upali? Preberite si prosimo nadaljevanje.

[Slika na strani 4]

Srednjeveški strahovi pred apokalipsko so se izkazali za neupravičene

[Vir slike]

© Cliché Bibliothèque Nationale de France, Paris

[Vir slike na strani 3]

Maya/Sipa Press