Ko je radodarnosti v obilju

ČE BI imeli možnost kakemu kralju dati darilo, kaj bi mu podarili? Kaj bi mu dali, če bi bil najbogatejši in najmodrejši vladar na svetu? Ali se lahko domislite darila, ki bi mu ugajalo? Pred kakimi tri tisoč leti je o teh vprašanjih morala razmisliti kraljica iz Sabe, ko se je odpravljala na obisk k ravno takšnemu vladarju – Izraelovemu kralju Salomonu.

Biblija nam pove, da je bilo njeno darilo 120 talentov zlata »in silno veliko dišav in dragih kamenov«. Po današnjih cenah je bilo samo zlato vredno približno 75,000.000 nemških mark. Balzamovo, dišeče in zdravilno olje so vrednotili kot dragoceno blago enako kot zlato. Biblija ne govori, koliko olja je kraljica podarila Salomonu, pove pa, da je bil njen dar brez primere. (1. kraljev 10:⁠10)

Kraljica iz Sabe je bila očitno bogata in radodarna ženska. Vrhu tega ji je bila njena radodarnost povrnjena. »Kralj Salomon,« pravi Biblija, »je dal kraljici iz Sabe vse, kar je želela in kar je prosila, razen [poleg vrednosti, NW] tega, kar je bila sama prinesla kralju.« (2. letopisov 9:12, poudarili mi.) Morda je bilo med kraljevskimi družinami res v navadi medsebojno obdarovanje, vendar Biblija posebej omenja Salomonovo ‚darežljivost‘. (1. kraljev 10:13) Salomon sam je napisal: »Duša radodarna se obilo nasiti, in kdor napaja, tudi sam bo napojen.« (Pregovori 11:⁠25)

Kraljica iz Sabe je za obisk Salomona vsekakor žrtvovala veliko časa in truda. Saba je očitno ležala na področju današnje republike Jemen; kraljica je torej morala s svojo kameljo karavano prepotovati krepko nad 1600 kilometrov do Jeruzalema. Jezus je rekel, da je »prišla [. . .] od kraja sveta«. Zakaj se je kraljica iz Sabe tako potrudila? Šla je predvsem »poslušat modrost Salomonovo«. (Lukež 11:⁠31)

V Prvi knjigi kraljev 10:1, 2 piše, da »je prišla izkušat [Salomona] z ugankami. [. . .] Govorila [je] ž njim o vsem, kar ji je bilo na srcu.« Kako se je odzval Salomon? »In Salomon ji je razložil vse, kar ga je vprašala; ni bilo besede, ki bi bila skrita kralju, da bi ji ne bil povedal.« (1. kraljev 10:⁠3)

Kraljica je, osupla nad tem, kar je slišala in videla, ponižno odvrnila: »Blagor tem tvojim hlapcem [Srečni ti tvoji hlapci, NW], ki vedno stoje pred teboj, ki poslušajo modrost tvojo!« (1. kraljev 10:4–8) Salomonovih služabnikov ni proglasila za srečne zaradi razkošja – čeprav jih je le-to obdajalo. Njegovi služabniki so bili blagoslovljeni, ker so lahko stalno poslušali Salomonovo od Boga dano mu modrost. Kako odličen zgled je kraljica iz Sabe današnjemu Jehovovemu ljudstvu, ki se sonči v modrosti samega Stvarnika in njegovega Sina, Jezusa Kristusa!

Pozornosti je vredna tudi kraljičina naslednja pripomba Salomonu: »Hvaljen bodi GOSPOD, Bog tvoj!« (1. kraljev 10:9) Očitno je v Salomonovi modrosti in blaginji videla Jehovovo roko, kar se ujema z obljubo, ki jo je Jehova že prej dal Izraelu: ‚Izpolnjevanje moje postave,‘ je dejal, »bode vaša modrost in razumnost vpričo ljudstev, ki bodo slišala vse te postave, tako da poreko: Res, modro in razumno ljudstvo je ta veliki narod!« (5. Mojzesova 4:5–7)

Priti k Dajalcu modrosti

Tudi v sodobnem času je že milijone pritegnilo k Jehovovi organizaciji, ker so videli, da je ‚Izrael Božji‘ »modro in razumno ljudstvo« – ne že po naravi, temveč ker jih vodijo Božji popolni zakoni in načela. (Galatom 6:16) Podatki o krstu kažejo, da je v zadnjih letih več sto tisoč novih učencev vsako leto duhovnemu Izraelu tako rekoč reklo: »Z vami pojdemo, kajti slišali smo, da je Bog z vami.« (Zaharija 8:23) Kako začudeni so ti novi, ko vidijo gostijo z duhovno hrano, ki jo Jehova postavlja pred svoje služabnike! Česa takega v svoji prejšnji veri niso nikoli videli. (Izaija 25:⁠6)

Dajati Največjemu dajalcu

Tisti, ki znajo ceniti stvari, se po prejemu tolikih dobrot spontano vprašajo, s čim lahko povrnejo največjemu Kralju in Dajalcu, Bogu Jehovu. Biblija razodeva, da je najboljše, kar lahko darujemo Jehovu, ‚hvalna daritev‘. (Hebrejcem 13:15) Zakaj? Ker je ta žrtev neposredno povezana z reševanjem življenj, to pa je Jehovova največja skrb v tem času konca. (Ezekiel 18:23) Sprejemljiva žrtev je zraven tega tudi razdajanje moči in časa za pomoč bolnim, potrtim in drugim. (1. Tesaloničanom 5:14; Hebrejcem 13:16; Jakob 1:⁠27)

Pomembno vlogo imajo tudi finančni prispevki. Omogočajo namreč tiskanje biblij, na Bibliji temelječe literature in pridobivanje prostorov, v katerih se lahko shajajo kristjani. (Hebrejcem 10:24, 25) S prispevki se podpira tudi sklade za pomoč žrtvam vojn in naravnih nesreč.

Božja Beseda nam za vodilo pri dajanju postavlja nekatera odlična načela. Uči denimo, da kristjani ne dajejo neke določene vsote, temveč toliko, kolikor razumno lahko, in to prostovoljno, iz veselega srca. (2. Korinčanom 9:7) Nekateri lahko dajo veliko; drugi lahko morda, kakor revna vdova v Jezusovem času, dajo le malo. (Lukež 21:2–4) Ali ni čudovito, da Jehova – Lastnik celotnega vesolja – ceni vsak dobronamerni dar in žrtev, ki sta dana v njegovem imenu?! (Hebrejcem 6:⁠10)

Da bi Jehovovo ljudstvo dajalo z veseljem, so sproti obveščeni o raznih potrebah in kako se jih lahko učinkovito zadovolji. Jehovov sveti duh nato radovoljna srca nagne, da se odzovejo. Po enakem postopku je šlo v starem Izraelu, ko so gradili shodni šotor in kasneje tempelj. (2. Mojzesova 25:2; 35:5, 21, 29; 36:5–7; 39:32; 1. letopisov 29:1–19) In v prvem stoletju n. š. so kristjani lahko po enakem postopku pridobili sredstva, ki so jih potrebovali za to, da so dobro novico o Kraljestvu ponesli narodom ter med lakoto v Izraelu podpirali brate in sestre. (1. Korinčanom 16:2–4; 2. Korinčanom 8:4, 15; Kološanom 1:⁠23)

Jehova danes podobno blagoslavlja svoje ljudstvo in ga bo še naprej, tako da jim bo dajal to, kar potrebujejo za dovršitev doslej največjega oznanjevalskega in poučevalskega pohoda na svetu. (Matevž 24:14; 28:19, 20)

Kakšne so trenutne potrebe?

V zadnjih letih so Jehovove priče registrirali v mnogih državah, kjer je bilo njihovo delovanje prej prepovedano. V številnih takih državah je nato izredno naraslo število oznanjevalcev. Razumljivo je, da se zelo potrebuje biblije in na Bibliji temelječo literaturo.

Enako je s kraljestvenimi dvoranami. Pravkar se po vsem svetu potrebuje kakih 9000 novih kraljestvenih dvoran. Če bi vsak dan zgradili po eno dvorano, bi bilo za zadovoljitev trenutnih potreb potrebnih več kot 24 let! Medtem pa se dnevno ustanovi okrog sedem novih občin in mnoge od teh so v delih sveta, kjer imajo omejena finančna sredstva. Po drugi strani marsikje ne potrebujejo nujno dragih stavb. Ponekod se lahko kraljestveno dvorano, ki zadovolji potrebe in služi v dobro pričevanje skupnosti, zgradi že za borih 11.200 nemških mark.

V prvem stoletju so bili nekateri kristjani v finančno boljšem stanju kakor drugi, zato je apostol Pavel pisal: »Po načelu enakosti: vaša obilost v sedanjem času naj služi za njih pomanjkanje, da bi tudi onih obilost služila za vaše pomanjkanje, da bode enakost.« (2. Korinčanom 8:14) Danes se v podobnem ustvarjanju »enakosti« skrbi za sklade, potrebne za to, da se po mnogih delih sveta priskrbuje biblije, biblijsko literaturo, kraljestvene dvorane, pomoč ob nesrečah in druge reči. Kakšen blagoslov je tako dajanje – za dajalca in prejemnika! (Dejanja 20:⁠35)

Pisma, ki jih Skupnost prejema od ljudi z radodarnim srcem, kažejo, da mnogi želijo delo finančno podpreti, vendar ne vedo točno, kako vse lahko prispevajo. Spremni okvir bo gotovo pomagal odgovoriti na njihova vprašanja.

Med Salomonovim znamenitim vladanjem so »vsi kralji zemlje«, ki so slišali o njem, prihajali k njemu. Vendar Biblija omenja le eno vladarico – kraljico iz Sabe. (2. letopisov 9:23) Koliko je ona žrtvovala! Toda bila je bogato poplačana – tako zelo, da ji je ob koncu njenega obiska »od strmenja sapa zastala«. (2. letopisov 9:⁠4)

V prihodnosti bo Jehova, največji Kralj in Dajalec, za te, ki mu dajejo žrtve, naredil veliko več, kot bi lahko kdaj napravil Salomon. Tem bo v odgovor »od strmenja sapa zastala«, pa ne le, ko jih bo rešil v svojem strah zbujajočem sodnem dnevu, temveč ko bo nato še ‚odprl svojo roko in tešil željo vsemu živemu‘. (Psalm 145:16, SSP)

[Okvir na strani 22]

Kako nekateri prostovoljno dajejo

PRISPEVKE ZA KRALJESTVENO DELOVANJE

MNOGI prihranjen ali za to določen denar dajejo v prispevno škatlo z napisom »Prispevki za kraljestveno delovanje Skupnosti (Matevž 24:14)«. Vsak mesec občine v Sloveniji pošljejo zbrani denar na glavni urad Jehovovih prič v Ljubljani.

V Sloveniji lahko prostovoljne prispevke pošljete tudi neposredno na naslov: Jehovove priče, p. p. 2019, 1001 Ljubljana. Podarite lahko tudi nakit ali druge dragocenosti. Za podrobnosti, prosimo, vprašajte na glavni urad Jehovovih prič.

Če želite potrdilo o darovanem prostovoljnem prispevku, ki ga boste uporabili pri davčni olajšavi, poleg čeka oziroma denarnega nakazila pošljite svoje ime in priimek ter naslov.

Delnice in obveznice. Lahko jih podarite Jehovovim pričam, Poljanska c. 77 a, Ljubljana.

Nepremičnine. Jehovovim pričam, Poljanska c. 77 a, Ljubljana, lahko podarite prodajljive nepremičnine. Preden Skupnosti podarite kakršno koli nepremičnino, se z njo posvetujte.

Oporoke. Jehovovim pričam, Poljanska c. 77 a, Ljubljana, lahko volite imetje ali denar s pravnoveljavno oporoko. Izvod oporoke, prosimo, pošljite glavnemu uradu Jehovovih prič.

V Sloveniji se lahko za nadaljnje informacije obrnete na naslov: Jehovove priče, glavni urad, Poljanska c. 77 a, p. p. 2019, 1001 Ljubljana.

KAKO SE LAHKO POMAGA

Med Jehovovimi pričami je malo premožnih in danes se morajo mnogi spopadati z gospodarskimi težavami. Toda ko skromno prispevajo v prid kraljestvenega dela, ne bi smeli nikoli misliti, da je njihov prispevek nepomemben. Ko je Jezus videl siromašno vdovo, kako je v tempeljsko zakladnico vrgla dva denarja, je ni preziral, temveč je rekel: »Resnično vam pravim, da je ta uboga vdova vrgla več nego vsi: zakaj vsi ti so vrgli od obilosti svoje v dar Bogu, a ta je od uboštva svojega vrgla ves živež svoj, ki ga je imela.« (Lukež 21:1–4) Čeprav je bil njen dar majhne vrednosti, je storila, kar je mogla.

Da bi posameznik, družina ali občina lahko kaj prispevali, je običajno treba načrtovati. Ko so kristjani v Judeji bili v stiski in so jim krščanski verniki v Korintu želeli pomagati, je apostol Pavel slednjim svetoval: »A glede sklada za svete storite tudi vi tako, kakor sem naredil za galacijske cerkve. Prvi dan po soboti naj vsak vas pri sebi deva na stran in spravlja po svojih dohodkih, da ne bode zbiranja šele takrat, kadar pridem.« (1. Korinčanom 16:1, 2)

Tako kot si nekdo od svojega denarja spravlja prihranke za nujne primere, lahko tudi Jehovove priče – posamezniki, družine ali občine – redno prispevajo določen znesek v prid pravega čaščenja. V resnici cele občine pogosto pošiljajo presežek denarja za kraljestveno delo. To naredijo tako, da sestavijo in sprejmejo resolucije. Pri podpiranju krščanskih oznanjevalskih dejavnosti po svetu lahko s svojimi osebnimi prispevki v ta namen sodelujejo tudi radodarni posamezniki. Zaradi takšnega pravilnega dajanja so srečnejši in zadovoljni so, ker vedo, da so naredili, kar morejo.

Vse prispevke, darovane Skupnosti, se zelo ceni; vse se uporabi za širjenje dobre novice o Božjem kraljestvu. S takšnimi sredstvi se denimo vzdržuje misijonarske domove in delo v raznih deželah. Vzdržuje se tudi tiskarne za tiskanje biblijske literature in se jih tam, kjer je potrebno, tudi širi. Po zaslugi takšnih prispevkov, lahko potujoči okrajni in območni nadzorniki obiskujejo krščanske občine po vsem svetu ter duhovno pomagajo bratom v veri. (Rimljanom 1:11, 12) S temi prispevki se pomaga tudi vsem drugim, ki so v polnočasni službi.

Prvi zagovorniki pravega čaščenja so prejeli nebeški blagoslov, ker so častili Jehova s svojim premoženjem. In kako srečni so bili! Če danes enako podpiramo kraljestveno delo, bomo tudi mi bogato blagoslovljeni. Zato ,poslušajmo‘ svoje srce, ko nas navaja k temu, da bi naredili vse, kar je v naši moči.

[Slike na strani 23]

Dejavnosti Jehovovih prič se podpirajo s prostovoljnimi prispevki