Ali je komu resnično mar?

»Solze stiskanih« so postale deroči tok. Prelivajo jih žrtve premnogega ‚stiskanja‘ po vsem svetu. Prizadeti se pogosto počutijo, kakor da ‚nimajo tolažitelja‘ – da ni nikomur resnično mar zanje. (Propovednik 4:⁠1)

KLJUB temu deročemu toku solza nekaterim trpljenje soljudi ne pride do živega. Pred bolečino drugih si zatiskajo oči, tako kakor duhovnik in levit v ponazoritvi Jezusa Kristusa o človeku, ki so ga napadli, oropali in pustili ob cesti napol mrtvega. (Lukež 10:30–32) Dokler gre njim in njihovi družini sorazmerno dobro, jih ne skrbi za druge. Pravzaprav pravijo: »Komu mar?«

To nas ne bi smelo presenečati. Apostol Pavel je napovedal, da bodo v »zadnjih dneh« mnogi »brezsrčni«. (2. Timoteju 3:1, 3) Neki opazovalec je tožil zaradi nastalega brezčutja. »Staro irsko filozofijo in izročilo o tem, da človek skrbi in daje,« pravi, »nadomešča novo pravilo, da ustvarja zase in jemlje.« Ljudje tako po vsem svetu delajo zase in jemljejo, pri čemer so skoraj popolnoma brezbrižni do nesreče drugih.

Potreben je nekdo, ki bi mu bilo mar

Vsekakor je potreben nekdo, ki bi mu bilo mar. Pomislite denimo na nekega osamljenega človeka v Nemčiji, ki so ga »našli sedečega pred televizijskim zaslonom – pet let po njegovi smrti ob božiču«. Tega »razvezanega, invalidnega samotarja«, ki so ga zagrenile žalostne izkušnje v življenju, ni nihče pogrešil, dokler se mu ni izpraznil bančni račun, s katerega so mu odtegovali najemnino. Nikomur ni bilo resnično mar zanj.

Razmislite tudi o nemočnih žrtvah vplivnih, pohlepnih oblastnikov. Na nekem območju so ljudem nasilno zasegli zemljo, tako da je »zaradi zatiranja in lakote umrlo« približno 200.000 ljudi (četrtina prebivalstva). Ali pa se spomnite otrok, ki so bili izpostavljeni najbolj neverjetni brutalnosti. V nekem poročilu je pisalo: »Odstotek otrok v [neki državi], ki so bili priče številnim grozodejstvom, ubijanju, pretepanju, posilstvu, kar so včasih zagrešili drugi mladoletniki, je zastrašujoč.« Razumete lahko, zakaj se morda kakšna žrtev teh krivic v solzah sprašuje: »Ali je komu resnično mar zame?«

Po nekem poročilu Združenih narodov mora 1,3 milijarde ljudi v državah v razvoju shajati z denarjem v protivrednosti manj kot enega ameriškega dolarja na dan. Gotovo se sprašujejo, ali je komu kaj mar. Enako se sprašujejo tisoči begunci, ki po poročilu v The Irish Timesu »stojijo pred mučno izbiro, ali naj bivajo v bednem taborišču, negostoljubni državi ali pa se skušajo vrniti v domovino, ki je zaradi vojne oziroma etničnega razlikovanja še vedno razklana [oziroma razdeljena]«. V istem poročilu je pisalo še o tej mrazeči vaji: »Zamižite, štejte do tri, pravkar je umrl en otrok; eden od 35.000, ki bodo danes umrli zaradi nedohranjenosti oziroma bolezni, ki bi jih bilo mogoče preprečiti.« Nič čudnega, da mnogi vpijejo v stiski in bridkosti! (Primerjaj Job 7:11.)

Ali naj bi vse to res bilo tako, kot je? Ali v resnici obstaja kdo, ki mu ni le mar, temveč tudi more ustaviti trpljenje in ozdraviti vse bolečine, ki jih doživljajo ljudje?

[Vir slike na strani 2]

Naslovna in zadnja stran: Reuters/Nikola Solic/Archive Photos

[Vir slike na strani 3]

A. Boulat/Sipa Press