Krotenje šibe neenakosti
Stvarnik bo kmalu uvedel enakost, po kateri ljudje toliko hrepenimo. Dotlej pa lahko vsaj nekaj naredimo za to, da ukrotimo bič neenakosti, ki vpliva na nas in naše družine. Po besedah Nelsona Mandele, nekdanjega predsednika Južnoafriške republike, »si med seboj nismo različni po tem, kar nam je dano, ampak po tem, kar iz tega, kar imamo, naredimo«.
ZGODOVINA potrjuje njegove besede. Veliko moških in žensk je ob rojstvu dobilo kaj malo, vendar so to, kar so imeli, uporabljali in tako dosegli uspehe, po čemer so se ločili od svojih morda bolj nadarjenih sovrstnikov. Po drugi strani pa so posamezniki, ki so bili že ob rojstvu bogato obdarjeni z raznimi prednostmi, zapravili, kar so imeli, in niso izkoristili vseh svojih zmožnosti.
Čimbolj izkoristite to, kar imate!
Jehovove priče srčno radi z biblijskim poukom pomagajo ljudem do spoznanja Božjih namenov. Zavedajo pa se, da morajo biti ljudje pismeni, če naj bi jim biblijsko znanje čimbolj koristilo. Priče so zato že na desettisoče ljudi naučili brati in pisati; samo v neki zahodnoafriški državi so pomagali 23.000 osebam (od sredine 1990-ih let). San Francisco Examiner je o izrednem družbenem delu, ki ga opravljajo Jehovove priče, pisal: »Nanje lahko gledate kot na zgledne državljane. Vestno plačujejo davke, skrbijo za bolne, bojujejo se proti nepismenosti.«
Jehovove priče zraven tega z naprednim tečajem javnega govorništva usposabljajo na stotisoče ljudi za sposobne govornike, ki so se v javnosti zmožni tekoče izražati. Med temi tisočimi so nekateri imeli nekoč velike govorne težave. Vzemimo za primer moškega iz Južnoafriške republike, ki piše: »Jecljal sem tako hudo, da sem se zaprl vase in se običajno zanašal na to, da bodo drugi govorili v mojem imenu. [. . .] Ko sem začel sodelovati v teokratični strežbeni šoli in sem moral pred maloštevilnim občinstvom brati Biblijo, [. . .] sem tako močno jecljal, da mi naloge ni uspelo opraviti v določenem času. Po shodu mi je [svetovalec] prijazno in praktično svetoval. Predlagal mi je, naj vadim glasno branje. To sem delal dan za dnem, glasno sem bral Biblijo in revijo Stražni stolp.« Ta moški je tako napredoval, da ima sedaj javne govore tudi pred občinstvom, ki šteje po več sto, celo več tisoč ljudi.
Uživati enakost med brati in sestrami
Kar se tiče izobrazbe, zdravstvene oskrbe ter ekonomskega in socialnega položaja, imajo Jehovove priče zelo različne okoliščine. Te razlike zgolj odsevajo nepopolne svetne razmere, v katerih živijo. Toda v nasprotju z drugimi verskimi skupinami so rasni, socialni in ekonomski predsodki iz njihovih vrst tako rekoč že odstranjeni.
To jim uspeva, ker po svojih najboljših močeh udejanjajo to, kar so se naučili iz Biblije. Z vsem srcem sprejemajo biblijska načela, kot so: »Ne gledam, kar gleda človek. Človek namreč gleda, kar je pred očmi, GOSPOD pa gleda v srce.« (1. Samuelova 16:7) »Bog ne gleda na lice, temuč v vsakem narodu mu je prijeten, kdor se ga boji in dela pravično.« (Dejanja 10:34, 35) »Nikomur ne vračajte hudega za hudo. Premišljujte to, kar bi bilo dobro vpričo vseh ljudi. Če je mogoče, kolikor je v vaši moči, imejte mir z vsemi ljudmi.« (Rimljanom 12:17, 18; glej tudi 1. Timoteju 6:17–19; Jakob 2:5, 9.)
Ker se Jehovove priče ravnajo točno po teh biblijskih načelih, ki pospešujejo enotnost, v svojih vrstah nočejo trpeti nobenega izražanja neenakosti, ki bi temeljilo na rasnih, socialnih ali ekonomskih razlikah. Ti dejavniki na primer ne igrajo nobene vloge pri odločanju o tem, komu se bo v krščanski občini podelilo službene prednosti. Odgovorne položaje, kot so poučevanje in nadzor, se podeli samo na temelju duhovne usposobljenosti. (1. Timoteju 3:1–13; Titu 1:5–9)
Kako poživljeni so posamezniki, ki sicer trpijo zaradi neenakosti pristranskega sveta, ko jih imajo drugi za brate in sestre z enakim položajem pred njihovim Stvarnikom! Martina lahko temu pritrdi. Ko je oče zapustil njihovo družino, je odraščala v revnem enoroditeljskem domu. Pogosto so z njo ravnali kot z izvrženko družbe, imela je malo samozaupanja in je težko shajala z drugimi. Postala je brezbrižna do vsega. Ko pa je začela preučevati Biblijo in postala Jehovova priča, so se stvari spremenile. Sama pravi: »Še vedno se moram bojevati proti negativnemu razmišljanju, toda sedaj sem se bolj sposobna spoprijemati s svojim problemom. Imam več samospoštovanja in govorim z večjim zaupanjem. Resnica mi je dala čut odgovornosti. Sedaj vem, da me ima Jehova rad in da je vredno živeti.«
Jehovove priče so mednarodna skupina kristjanov, ki v več kot 230 državah uživa enakost, kakršne v današnjem svetu ni najti. Ali lahko kaj podobnega trdi katera koli druga verska organizacija in to tudi potrdi z dejstvi?
Jehovove priče so seveda stvarni. Brez obotavljanja priznavajo, da kot produkti nepopolnega okolja ne morejo izbrisati človeške neenakosti nič bolj, kakor so jo v preteklih stoletjih skušali drugi ljudje – toda brezuspešno. Kjub temu se veselijo, da so v svojih vrstah že dodobra ukrotili ta bič. S trdno vero v Božjo obljubo tudi z veseljem pričakujejo novi svet pravičnosti, v katerem bo neenakost za vedno stvar preteklosti.
Da, vsi poslušni ljudje bodo kmalu dobili nazaj enakost v ‚dostojanstvu in pravicah‘, kakršno jim je Stvarnik namenil že od vsega začetka. Zares čudovita misel! In tokrat bo to resničnost!
[Slika na strani 7]
Jehovove priče se bojujejo proti nepismenosti, ko desettisoče ljudi učijo brati in pisati
[Slika na strani 8]
Biblijska resnica pomaga odpraviti rasne, socialne in ekonomske predsodke