‚Ljudje darovi‘ skrbijo za Jehovove ovce

»Šel je v višavo, ujete pripeljal jetnike, dal je dari ljudem [ljudi darove, NW].« (EFEŽANOM 4:⁠8)

1. Kako se je neka krščanska sestra izrazila o starešinah v svoji občini?

»HVALA vam za vašo veliko skrb. Iz vaših nasmehov, vaše prisrčnosti in skrbi veje resnična iskrenost. Vedno ste na voljo, da nam prisluhnete in dvignete duha z besedami iz Biblije. Molim, da vas ne bi nikoli jemala kot nekaj samoumevnega.« To je neka krščanska sestra napisala starešinam v svoji občini. Ljubezen, ki so jo izražali skrbni krščanski pastirji, ji je očitno segla v srce. (1. Petrov 5:2, 3)

2., 3. a) Kako po besedah iz Izaija 32:1, 2 sočutni starešine skrbijo za Jehovove ovce? b) Kdaj je starešina lahko kakor dar?

² Starešine je postavil Jehova, da bi pazili njegove ovce. (Lukež 12:32; Janez 10:16) Jehovu so njegove ovce drage, tako zelo drage, da si jih je pridobil z dragoceno Jezusovo krvjo. Zato ni nič čudnega, da je Jehova vesel, kadar starešine z njegovo čredo ravnajo nežno. (Dejanja 20:28, 29, NW) Poglejmo, kako so ti starešine ali »knezi« opisani v prerokbi: »Mož bode kakor zavetje pred vetrom in pribežališče pred povodnijo, kakor potoki vodá na suhem kraju, kakor senca skale velike v žejni deželi.« (Izaija 32:1, 2) Postavljeni so torej za to, da ščitijo, poživljajo in tolažijo Božje ovce. Starešine, ki čredo sočutno pasejo, si s tem prizadevajo izpolniti tisto, kar od njih pričakuje Bog.

³ Biblija takšnim starešinam pravi ‚ljudje darovi‘ (NW). (Efežanom 4:⁠8) Ob besedi dar navadno pomislimo na nekaj, kar kdo dobi za potešitev kake potrebe ali pa zato, da bi ga osrečilo. Starešina je lahko kakor dar takrat, kadar s svojimi sposobnostmi pomaga drugim, ko je to treba, in da prispeva k sreči črede. Kako pa lahko to stori? Na to nam odgovarjajo Pavlove besede iz Lista Efežanom 4:7–16, ki poveličujejo Jehovovo ljubečo skrb za ovce.

Od kod ‚ljudje darovi‘?

4. V katerem pomenu se je izpolnil Psalm 68:18, kjer piše, da je Jehova ‚šel gori v višavo‘ in kdo so bili ‚darovi v obliki ljudi‘?

⁴ Pavel je z besedno zvezo ‚ljudje darovi‘ pravzaprav citiral kralja Davida, ki je o Jehovu rekel: »Šel si gori v višavo, ujeto si peljal ujetnikov množico, prejel si darove med ljudmi [darove v obliki ljudi, NW].« (Psalm 68:18) Ko so bili Izraelci že nekaj let v Obljubljeni deželi, je Jehova v prenesenem pomenu ,šel gori‘ na Sion in postavil Jeruzalem za glavno mesto izraelskega kraljestva, katerega kralj je bil David. Toda kdo so bili ‚darovi v obliki ljudi‘? To so bili možje, ki so jih ujeli ob osvojitvi dežele. Nekateri teh ujetnikov so bili kasneje na voljo levitom, da so jim pomagali v shodnem šotoru. (Ezra 8:⁠20)

5. a) Kako Pavel nakaže, da se Psalm 68:18 spolnjuje na krščanski občini? b) Kako je Jezus ‚šel v višavo‘?

⁵ Pavel v svojem pismu Efežanom nakazuje, da imajo psalmistove besede večjo spolnitev v krščanski občini. Psalm 68:18 nekoliko preubesedi in napiše: »Vsakemu pa izmed nas je dana milost po meri daru Kristusovega. Zato pravi: ‚Šel je v višavo, ujete pripeljal jetnike, dal je dari ljudem [ljudi darove, NW]‘.« (Efežanom 4:7, 8) Pavel tu psalm naobrne na Jezusa kot Božjega predstavnika. Jezus je s svojim zvestim življenjem ‚premagal svet‘. (Janez 16:33) Premagal je tudi smrt in Satana, ko ga je Bog obudil od mrtvih. (Dejanja 2:24; Hebrejcem 2:14) Leta 33 n. š. se je obujeni Jezus povzpel »nad vsa nebesa«, nad vsa druga nebeška stvarjenja. (Efežanom 4:9, 10; Filipljanom 2:9–11) Kot zmagovalec je iztrgal »jetnike« sovražniku. Kako pa?

6. Kako je Jezus, ko je bil gori, ob binkoštih leta 33 n. š. začel pleniti Satanovo hišo in kaj je naredil z ‚jetniki‘?

⁶ Ko je bil Jezus še na zemlji, je svojo premoč nad Satanom pokazal s tem, da je ljudi osvobajal sužnjevanja demonom. Bilo je, kakor da bi vdrl v Satanovo hišo, ga zvezal in mu pobral imetje. (Matevž 12:22–29) Samo pomislite, kako je lahko Jezus ropal šele po vstajenju, ko je imel v rokah ‚vso oblast v nebesih in na zemlji‘! (Matevž 28:18) Jezus je kot Božji predstavnik, ko je bil gori, začel pleniti Satanovo hišo že ob binkoštih leta 33 n. š., s tem ko je ‚pripeljal [odpeljal, NW] jetnike‘, to je ljudi, ki so že dolgo bili sužnji greha in smrti in pod Satanovim nadzorom. Ti ‚jetniki‘ so prostovoljno postali »hlapci Kristusovi, delajoč voljo Božjo iz duše«. (Efežanom 6:6) Jezus jih je pravzaprav rešil Satanovega nadzora in jih v Jehovovem imenu podaril občini kot »ljudi darove«. Lahko si zamislite, kako jezen je bil Satan v svoji nemoči, ko mu jih je pred nosom iztrgal iz krempljev!

7. a) Na kakšnih položajih v občinah služijo danes ‚ljudje darovi‘? b) Kakšno priložnost daje Jehova vsakemu moškemu, ki služi kot starešina?

⁷ Ali imamo tudi v današnji občini takšne »ljudi darove«? Seveda jih imamo! Služijo kot starešine in so marljivi ‚evangelisti, pastirji in učitelji‘ v več kot 87.000 občinah Božjega ljudstva po svetu. (Efežanom 4:11, Ekumenska izdaja) Satan bi si seveda najbolj želel, da bi ti grdo ravnali s čredo. Toda Bog jih po Kristusu ni zato podaril občini. Dal jih je v dobro občine in mu morajo za ovce, ki so jim zaupane, tudi odgovarjati. (Hebrejcem 13:17) Če si starešina, potem ti je Jehova dal čudovito priložnost, da se izkažeš kot dar oziroma blagoslov svojim bratom. V tem lahko uspeš tako, da izpolniš štiri pomembne odgovornosti.

Kadar je treba, da se kdo ‚popravi‘

8. V čem vse se moramo kdaj pa kdaj vsi popraviti?

⁸ Kot prvo so ‚ljudje darovi‘ namenjeni za to, »da se sveti popravijo«, pravi Pavel. (Efežanom 4:12, NW) Grški samostalnik, ki je tu preveden z glagolom »popraviti«, se nanaša na to, da se kaj »poravna«. Ker smo ljudje nepopolni, nas je vse treba kdaj pa kdaj v čem popraviti, se pravi ‚poravnati‘ naše mišljenje, stališče ali vedenje tako, da je v skladu z Božjim mišljenjem in voljo. Jehova nam je v svoji ljubezni priskrbel »ljudi darove«, da bi nam pomagali narediti potrebne spremembe. Kako pa nam ti pomagajo?

9. Kako lahko starešina ovci, ki se pregreši, pomaga nazaj v pravi stan?

⁹ Starešina se morda včasih prosi, da bi pomagal ovci, ki se je v čem pregrešila, ki je morda bila ‚prenagljena od kake pregrehe‘. Kako pa lahko pomaga? V Listu Galatom 6:1 beremo, da lahko ‚pomaga v pravi stan v duhu krotkosti‘. Starešina torej pri svetovanju prestopnika ne bo grobo ošteval. Nasvet bi namreč moral tega, ki ga dobi, spodbuditi, ne pa ga ‚prestrašiti‘. (2. Korinčanom 10:9; primerjaj Job 33:7.) Človeka je morda že samega sram, zato bo ljubeč pastir pazil, da ne bi zlomil njegovega duha. Če prestopniku svetuje ali pa ga celo ostreje pokara iz iskrene ljubezni in tudi v ljubečem tonu, bo ta verjetno spremenil svoje mišljenje ali vedenje, torej bo duhovno ozdravel. (2. Timoteju 4:⁠2)

10. Kaj vse popravljanje zajema?

¹⁰ Ko nam je Jehova priskrbel »ljudi darove«, ki naj bi nam pomagali, da se v tem ali onem popravimo, je hotel, da bi bili starešine v duhovno poživitev in njegovemu ljudstvu posnemanja vreden zgled. (1. Korinčanom 16:17, 18; Filipljanom 3:17) Popravljati ne pomeni le korigirati teh, ki zaidejo na stranpot, temveč tudi pomagati zvestim, da ostanejo na pravi poti.a Ob toliko problemih, ki človeku kaj hitro vzamejo voljo, mnogi potrebujejo spodbudo, da bi zdržali. Nekaterim je morda treba blago pomagati, da svoje mišljenje uskladijo z Božjim. Nekateri zvesti kristjani morajo denimo premagovati močne občutke nesposobnosti ali nevrednosti. Takšni ‚malodušni‘ morda menijo, da jih Jehova nikakor ne more ljubiti ter da mu njihovo delo v Božji službi ne more biti sprejemljivo, pa naj se še tako trudijo. (1. Tesaloničanom 5:14) Toda takšno razmišljanje ni v skladu s tem, kar Bog zares čuti do svojih častilcev.

11. Kako lahko starešine pomagajo tem, ki se bojujejo z občutki nevrednosti?

¹¹ Starešine, kako bi lahko takšnim pomagali? Prijazno jim s svetopisemskimi stavki dokažite, da je Jehovu mar za vsakega njegovega služabnika, in jim zagotovite, da ti biblijski stavki veljajo tudi zanje osebno. (Lukež 12:6, 7, 24) Pomagajte jim uvideti, da jih je Jehova ‚pritegnil‘ k sebi, da mu služijo, torej mu gotovo nekaj pomenijo. (Janez 6:44) Zagotovite jim, da niso sami, da je podobne občutke imelo že mnogo zvestih Jehovovih služabnikov. Prerok Elija je bil nekoč tako zelo potrt, da je želel umreti. (1. kraljev 19:1–4) Nekatere maziljene kristjane v prvem stoletju je ‚obsojalo‘ njihovo lastno srce. (1. Janezov 3:20) Tolažilno je vedeti, da so zvesti v biblijskih časih ‚čutili, kakor mi‘. (Jakob 5:17, SSP) S potrtimi lahko pregledate tudi spodbudne članke iz Stražnega stolpa in Prebudite se!. Bog, ki vas je podaril kot »ljudi darove«, gotovo ne bo spregledal vašega ljubečega truda, da takšnim utrdite samozaupanje. (Hebrejcem 6:⁠10)

»Izgrajevanje« črede

12. Na kaj kaže besedna zveza »izgrajevanje Kristusovega telesa« in kaj je ključ za sezidavanje črede?

¹² Drugič pa je Bog »ljudi darove« dal za »izgrajevanje Kristusovega telesa«. (Efežanom 4:12, SSP) Pavel tu uporablja govorno figuro. »Izgrajevanje« nas spominja na zidavo, ‚Kristusovo telo‘ pa se nanaša na ljudi, na pripadnike maziljene krščanske občine. (1. Korinčanom 12:27; Efežanom 5:23, 29, 30) Starešine morajo svojim bratom in sestram pomagati, da bi se ti duhovno krepili. Njihov cilj je, da čredo ‚zidajo, ne pa razdevajo‘. (2. Korinčanom 10:⁠8) Ključ do takšnega izgrajevanja črede pa je ljubezen, saj ‚ljubezen zida‘. (1. Korinčanom 8:1, EI)

13. Kaj pomeni znati se vživeti v čustva drugih in zakaj je pomembno, da se starešine znajo vživeti v čustva drugih?

¹³ Eden od vidikov ljubezni, ki starešinam pomaga izgrajevati čredo, je tudi sposobnost vživetja v občutke drugega. To pomeni znati čutiti z drugimi, se poistiti z njihovimi mislimi in občutki ter pri tem upoštevati tudi njihove omejitve. (1. Petrov 3:8) Zakaj pa je pomembno, da so starešine takšni? V prvi vrsti zato, ker je Jehova, ki »ljudi darove« daje, Bog, ki se zna vživeti v čustva drugih. Kadar njegovi služabniki trpijo ali jih tare bolečina, čuti z njimi. (2. Mojzesova 3:7; Izaija 63:9) Upošteva njihove omejitve. (Psalm 103:14) Kako pa lahko starešine pokažejo, da se znajo vživeti v čustva drugih?

14. Kako vse lahko starešine pokažejo, da se znajo vživeti v čustva drugih?

¹⁴ Kadar pristopi k njim kdo, ki ga tare malodušnost, ga poslušajo in skušajo dojeti njegove občutke. Razumeti skušajo preteklost, osebnost in okoliščine svojih bratov in sester. Tako ovce laže sprejmejo krepilno svetopisemsko pomoč starešin, saj prihaja od pastirjev, ki jih resnično razumejo in jim je mar zanje. (Pregovori 16:23) Starešine to, da se znajo vživeti v čustva drugih, tudi navaja, da upoštevajo omejitve drugih in tudi občutke, ki jih te povzročajo. Nekateri tankovestni kristjani se morebiti čutijo krive, ker bodisi zaradi starosti ali pa slabega zdravja morda ne morejo v Božji službi narediti več. Po drugi strani pa nekateri mogoče potrebujejo spodbudo, da bi izboljšali svojo strežbo. (Hebrejcem 5:12; 6:1) Če se starešine znajo vživeti v čustva drugih, znajo tudi izbrati ‚prijetne besede‘, ki izgrajujejo. (Propovednik 12:10) Ob izgrajevanju in motivaciji pa Jehovove ovce ljubezen do Boga navaja, da v službi njemu naredijo vse, kar morejo!

Možje, ki prispevajo k enotnosti

15. Kaj označuje besedna zveza ‚edinost vere‘?

¹⁵ Tretjič: »ljudi darove« imamo zato, da bi »vsi [dospeli] do edinosti vere in spoznanja Sinu Božjega«. (Efežanom 4:13) Besedna zveza ‚edinost vere‘ označuje enotnost, pa ne le v verovanju, temveč tudi med verniki. To pa je že nadaljnji razlog, zakaj nam je Bog dal »ljudi darove«: namreč zato, da bi prispevali k enotnosti med njegovim ljudstvom. Kako pa v tem uspevajo?

16. Zakaj je pomembno, da starešine pazijo na medsebojno enotnost?

¹⁶ Najprej morajo pastirji paziti, da so enotni med seboj. Če so namreč sami razdeljeni, se lahko ovce čutijo zapostavljene. Z dolgimi sestanki in razpravami o postranskih rečeh bi lahko po nepotrebnem zapravljali dragoceni čas, ki bi ga lahko porabili za pasenje črede. (1. Timoteju 2:8, EI) Starešine se morda ne strinjajo kar samodejno v vsem, o čemer razpravljajo, saj je vsak od njih človek s svojo lastno osebnostjo, ki je morda čisto drugačna od osebnosti drugih. To, da so si enotni, ne pomeni, da nikoli nimajo različnih mnenj ali pa da jih med nepristransko razpravo v uravnovešenem tonu ne bodo izrazili. Starešine medsebojno enotnost ohranjajo tako, da drug drugemu spoštljivo in brez predsodkov prisluhnejo. Na koncu pa bi se moral vsak voljno podrediti končni odločitvi starešinstva in jo podpreti, če je ta le bila sklenjena v skladu z biblijskimi načeli. S podredljivostjo pokažejo, da jih vodi ‚modrost od zgoraj‘, ki je »miroljubna, nežnočutna [razumna, NW]«. (Jakob 3:17, 18)

17. Kako lahko starešine pomagajo ohranjati enotnost v občini?

¹⁷ Starešine pa tudi pazijo, da prispevajo k enotnosti občine. Kadar mir ogrožajo razdiralni vplivi, kot je škodljivo opravljanje, nagnjenje k pripisovanju slabih nagibov ali pa prepirljiv duh, ne odlašajo s koristnim nasvetom. (Filipljanom 2:2, 3) Tako starešine morda vedo, da so nekateri posamezniki preveč kritični oziroma da se radi mešajo v tuje zadeve. (1. Timoteju 5:13; 1. Petrov 4:15) Zato jim bodo skušali pomagati uvideti, da je njihovo početje v nasprotju s tem, kar nas uči Bog, in da mora vsak ‚nositi svoje breme‘. (Galatom 6:5, 7; 1. Tesaloničanom 4:9–12) Iz Svetega pisma bodo pojasnili, da Jehova marsikaj prepušča posameznikovi vesti in da zato nihče ne bi smel glede tega soditi drugih. (Matevž 7:1, 2; Jakob 4:10–12) V občini bi moralo vladati zaupanje in spoštovanje, da bi lahko vsi skupaj služili v enotnosti. ‚Ljudje darovi‘ nam s svetopisemskimi nasveti, kadar so ti pač potrebni, pomagajo ohranjati mir in enotnost. (Rimljanom 14:⁠19)

Varujejo čredo

18., 19. a) Pred kom nas ‚ljudje darovi‘ varujejo? b) Pred katerimi drugimi nevarnostmi bi morale biti ovce še obvarovane in kaj starešine delajo za to, da bi ovce obvarovali?

¹⁸ Četrtič: Jehova nam »ljudi darove« daje tudi zato, da bi nas varovali pred tem, da se ne bi pustili vplivati ‚vsaki sapi nauka, ki prihaja po zvijačnosti ljudi, po prekanjenosti za zvito zapeljevanje‘. (Efežanom 4:14) Izvirna beseda za ‚zvijačnost‘ naj bi pomenila »goljufanje pri kockanju« oziroma »spretnost manipuliranja s kockami«. Mar se ob tem ne spomnimo na to, kako bistroumno delujejo odpadniki? Z zvijačnimi argumenti manipulirajo s svetopisemskimi stavki, da bi prave kristjane zvabili stran od vere. Zaradi takšnih ‚grabljivih volkov‘ morajo biti starešine stalno na preži! (Dejanja 20:29, 30)

¹⁹ Jehovove ovce pa je treba zaščititi še pred drugimi nevarnostmi. Staroveški pastir David je očetovo čredo neustrašno ščitil pred roparji. (1. Samuelova 17:34–36) Tudi danes morda nastopijo okoliščine, ko morajo zaskrbljeni krščanski pastirji pokazati pogum, da bi zaščitili čredo pred vsemi, ki bi z Jehovovimi ovcami, še zlasti z ranljivejšimi, grdo ravnali ali jih zatirali. Starešine bodo iz občine hitro odpravili svojevoljne grešnike, ki z zvijačami, s prevarami in spletkarstvom premišljeno počnejo hudo.b (1. Korinčanom 5:9–13; primerjaj Psalm 101:⁠7.)

20. Zakaj se lahko počutimo varne v oskrbi ‚ljudi darov‘?

²⁰ Kako hvaležni smo za te »ljudi darove«! Ob njihovi ljubeči skrbi se lahko počutimo varne, saj nas nežno popravljajo, ljubeče izgrajujejo, z veseljem pazijo na našo enotnost in pogumno varujejo. Kako pa bi morali ti ‚ljudje darovi‘ gledati na svojo vlogo v občini? In kako lahko mi pokažemo, da jih cenimo? Ti vprašanji bomo obravnavali v naslednjem članku.

[Podčrtna opomba]

Ali se spomnite?

◻ Kdo so »ljudje darovi« in zakaj jih je Bog po Kristusu dal občini?

◻ Kako starešine spolnjujejo svojo odgovornost popravljanja črede?

◻ Kaj lahko starešine storijo za izgrajevanje sovernikov?

◻ Kako lahko starešine ohranjajo enotnost občine?

[Sliki na strani 10]

Če se starešine znajo vživeti v občutke drugih, laže spodbujajo potrte

Enotnost med starešinami prispeva k enotnosti občine