Izpolnili so Jehovovo voljo

Pavlovo zmagoslavje nad nesrečo

PAVEL je v brezupnem položaju. Skupaj z 275 drugimi je na ladji, ki jo je zajel evrakílon, najsilovitejši veter v Sredozemlju. Vihar je tako hud, da se podnevi ne vidi sonca, ponoči pa ne zvezd. Potniki se, razumljivo, bojijo za svoje življenje. Toda Pavel jim v tolažbo pove, kaj mu je bilo v sanjah božansko razodeto: »Izgube ne bo nobenega življenja med vami, razen le ladje.« (Dejanja 27:14, 20–22)

Štirinajsto noč v tej nevihti mornarje osupne izredno odkritje: voda je globoka le 20 sežnjev.a Malo naprej izmerijo še enkrat. Tokrat je voda globoka 15 sežnjev. Blizu je kopno! Dobra novica pa nosi tudi resnejšo plat. Ponoči bi lahko ladjo med premetavanjem v plitvih vodah treščilo ob skale in bi se razbila. Mornarji zato oprezno vržejo sidra. Nekateri izmed njih želijo spustiti čolnič in se vkrcati vanj ter tvegati na morje.b Vendar jim Pavel to prepreči. Stotniku in vojakom reče: »Ako ti ne ostanejo na ladji, se vi ne morete oteti.« Stotnik posluša Pavla in sedaj vseh 276 potnikov zaskrbljeno čaka na jutranji svit. (Dejanja 27:27–32)

Brodolom

Naslednjega dne potniki na ladji zagledajo zaliv z nizkim obrežjem. Mornarji, v katerih se je prebudilo upanje, odrežejo sidra in dvignejo sprednje jadro proti vetru. Ladja se, gotovo med veselimi vzkliki, začne premikati proti obali. (Dejanja 27:39, 40)

Naenkrat pa se zarine v neki greben. Še huje, siloviti valovi se zaganjajo v njeno krmo in jo lomijo. Vsi potniki morajo zapustiti ladjo! (Dejanja 27:41) Toda to ni tako lahko. Mnogi na krovu so – s Pavlom vred – jetniki. Po rimskem zakonu pa mora stražar, ki dopusti, da mu jetnik zbeži, sam prestati kazen, naloženo jetniku. Če bi denimo zbežal kak morilec, bi nepazljivi stražar moral plačati s svojim življenjem.

Vojaki se iz strahu pred takimi posledicami odločijo pobiti vse zapornike. Toda vmes poseže stotnik, ki je Pavlu naklonjen. Vsem, ki znajo plavati, ukaže, naj skočijo v vodo in plavajo na kopno. Tisti pa, ki ne znajo plavati, se morajo oprijeti desk ali drugih predmetov z ladje. Potniki se eden za drugim pomikajo stran od razbite ladje proti bregu. Kakor je Pavel povedal, niti eden ne izgubi življenja! (Dejanja 27:42–44)

Čudež na Malti

Izčrpana skupina se zateče na otok po imenu Malta. Prebivalci so »drugojezični ljudje«, dobesedno »barbari« (grško bárbaros).c Toda Maltežani niso suroveži. Nasprotno, Pavlov sopotnik Lukež poroča, da so »nas sprejeli neverjetno ljubeznivo. Ker se je pripravljalo k dežju in je bilo mraz, so zakurili kres in nas vse zbrali ob njem.« Pavel se pridruži domačinom pri zbiranju dračja in ga polaga na ogenj. (Dejanja 28:1–3, SSP, podčrtna opomba v NW)

Nenadoma se Pavlu okrog roke ovije gad! Otočani domnevajo, da mora biti morilec. Verjetno po njihovem mišljenju Bog kaznuje grešnike tako, da napade tisti njihov del telesa, ki je bil orodje greha. Toda poglej! Na veliko presenečenje domačinov Pavel otrese gada v ogenj. Poročilo očividca Lukeža pravi, da so »pričakovali [. . .], da mu bo [Pavlu] roka otekla ali da se bo hipoma zgrudil mrtev«. Otočani spremenijo svoje mišljenje in začnejo govoriti, da je Pavel prav gotovo bog. (Dejanja 28:3–6, SSP)

Naslednje tri mesece Pavel preživi na Malti in poglavarju otoka, Publiju, ki ga je gostoljubno sprejel, ozdravi očeta, pa tudi druge bolnike. Zraven tega seje semena resnice, kar gostoljubnim Maltežanom prinese veliko blagoslovov. (Dejanja 28:7–11)

Pouk za nas

Pavel se je v strežbi srečeval z mnogimi izzivi. (2. Korinčanom 11:23–27) Po tukaj opisani pripovedi je bil ujetnik zaradi dobre novice. Spoprijeti se je moral tudi z nepričakovanimi nadlogami: hudo neurje in za tem brodolom. Ob vsem tem se ni nikoli omajal v odločenosti, da goreče oznanjuje dobro novico. Iz izkušenj je zapisal: »Vsake stvari sem vajen, sit biti in lačen, v obilosti živeti in v pomanjkanju. Vse morem v njem, ki me krepča.« (Filipljanom 4:12, 13)

Življenjske težave nas ne bi nikoli smele ošibiti v odločenosti, da smo goreči strežniki pravega Boga! Kadar se pojavijo nepričakovane nadloge, vrzimo svoje breme na Jehova. (Psalm 55:22) Nato potrpežljivo čakajmo, da bi videli, kako nam bo omogočil zdržati preizkušnjo. Medtem mu zvesto služimo naprej, v zaupanju, da skrbi za nas. (1. Korinčanom 10:13; 1. Petrov 5:7) Če ostanemo trdni, najsibo v taki ali drugačni nadlogi, lahko kakor Pavel doživimo zmagoslavje nad nesrečo.

[Podčrtna opomba]