Zmaga nad zlom

»ZAKAJ bi smel ta mrtvi pes preklinjati gospoda mojega, kralja? Dovoli, da stopim tja in mu odsekam glavo!« je zaprosil Abisaj, Izraelov vojskovodja. Razjezil se je, ko je slišal, kako Benjaminec po imenu Simej grdo žali njegovega gospoda, kralja Davida. ​(2. Samuelova 16:5–9)

Abisaj se je vdajal miselnosti, ki jo danes zagovarja večina: načelo, da se klin s klinom izbija. Da, Abisaj je hotel, da bi Simej trpel za žalitve, ki jih je stresal na Davida.

Kako pa se je odzval David? Zadržal je Abisaja, rekoč: »Pustite ga.« Čeprav David ni bil kriv Simejevih obtožb, se je ponižno uprl skušnjavi, da bi se maščeval. Namesto tega je stvar prepustil v Jehovove roke. ​(2. Samuelova 16:10–13)

Ko se je David po begu pred vstajo svojega sina, ki pa ni bila uspešna, vrnil na prestol, ga je med prvimi pozdravil Simej in ga prosil odpuščanja. Abisaj ga je zopet hotel usmrtiti, toda David tega ni dovolil. (2. Samuelova 19:15–23)

David se je v tem primeru izkazal za ustrezno podobo Jezusa Kristusa, o komer je apostol Peter pisal: »On psovan ni psoval, [. . .] temuč vse je prepuščal tistemu, ki sodi pravično.« (1. Petrov 2:23)

Tudi danes smo kristjani opominjani, naj bomo ,ponižni, ne vračajmo hudega za hudo‘. (1. Petrov 3:8, 9) S tem, ko ravnamo kakor David in Jezus Kristus, lahko tudi mi ,premagujemo v dobrem hudo‘. (Rimljanom 12:17–21)