Čaščenje Baala – boj za izraelska srca
Skoraj tisoč let se je bíl boj za srca izraelskega naroda. Praznoverni strah in obredi spolnosti na eni strani so se bojevali proti veri in zvestovdanosti na drugi. V tem boju na življenje in smrt sta si stala nasproti čaščenje Baala in Jehova.
ALI BO izraelski narod ostal zvest resničnemu Bogu, ki jih je izpeljal iz Egipta? (2. Mojzesova 20:2, 3) Ali pa bodo prestopili k Baalu, priljubljenemu kanaanskemu bogu, ki je obljubljal, da bo naredil zemljo rodovitno?
Ta duhovni boj izpred več tisoč let zadeva tudi nas. Zakaj? »To vse,« je zapisal apostol Pavel, »se je [napisalo] za svarilo nam, na katere so prišli konci vekov.« (1. Korinčanom 10:11) Svarilo, ki je v tem zgodovinskem spopadu, bomo bolje razumeli, če bomo vedeli, kdo je bil Baal in kaj vse je spadalo k njegovemu čaščenju.
Kdo je bil Baal?
Izraelci so z Baalom prišli v stik ob prihodu v Kanaan, okrog leta 1473 pr. n. š. Ugotovili so, da so Kanaanci častili množico bogov, ki se pravzaprav niso razlikovali od egipčanskih, čeprav so imeli druga imena in nekoliko drugačne značilnosti. V Bibliji se Baala da razbrati kot vodilnega boga Kanaancev, kar potrjujejo tudi arheološka odkritja. (Sodniki 2:11) Baal sicer ni bil vrhovni bog v kanaanskem panteonu, toda Kanaancem je največ pomenil. Verjeli so, da ima moč nad dežjem, vetrom in oblaki ter da je edini, ki lahko ljudi – pa tudi njihove živali in črede – reši neplodnosti oziroma celo smrti. Če jih Baal ne bo ščitil, bo Mot, kanaanski maščevalni bog, nanje gotovo zgrnil nesreče.
Čaščenje Baala je utripalo z obredi spolnosti. Na spolnost so namigovali celo z Baalom povezani religiozni predmeti, denimo sveti stebri in sveti drogovi. Sveti stebri – skale ali kamni, obklesani v obliki faličnega simbola – so očitno utelešali Baala, moški spolni ud. Na drugi strani pa so sveti drogovi bili leseni predmeti oziroma drevesa, ki so pomenili Ašero, Baalovo soprogo in ženski element. (1. kraljev 18:19)
Naslednja pomembna vidika Baalovega čaščenja sta bila tempeljska prostitucija in žrtvovanje otrok. (1. kraljev 14:23, 24; 2. letopisov 28:2, 3) Knjiga The Bible and Archaeology pravi: »V kanaanskih templjih so se prostituirali moški in ženske (,sveti‘ moški in ženske) in počenjali vsakršne spolne sprevrženosti. [Kanaanci] so verjeli, da jim ti obredi prinašajo obilen pridelek in rodovitne črede.« Takšno je vsaj bilo versko opravičilo za nemoralo, čeprav je nedvomno ugajala mesenim željam častilcev. Kako pa je Baal premamil izraelska srca?
Zakaj tako privlačen?
Mnoge Izraelce je morda privlačila vera, ki od njih ni zahtevala veliko. Pri Baalovem čaščenju jim ni bilo treba upoštevati postave, denimo sobotnega dne ter mnogih moralnih omejitev. (3. Mojzesova 18:2–30; 5. Mojzesova 5:1–3) Druge je morda gmotna blaginja Kanaancev prepričala, da bi bilo treba zadovoljiti Baala.
Kanaanski sveti kraji, znani kot višave, so ležeči v gajih na gorskih štrlinah obredom plodnosti, ki so jih tam opravljali, morali ustvarjati privlačno ozadje. Ni bilo dolgo, ko Izraelci niso bili več zadovoljni z obiskovanjem kanaanskih svetih krajev in so si jih uredili še sami. »Napravljali so si tudi višave in stebre s podobami in Ašere na vsakem visokem hribu in pod vsakim zelenim drevesom.« (1. kraljev 14:23; Ozea 4:13)
Čaščenje Baala pa je bilo najprej in predvsem privlačno mesu. (Galatom 5:19–21) Želja po čutnih užitkih je presegala tisto po obilju pridelka in čred. Spolnost so poveličevali. O tem pričajo številni izkopani kipci s poudarjenimi spolnimi značilnostmi in prikazujejo spolno vzburjenje. Praznovanje, ples in glasba so ustvarili razpoloženje za nebrzdano vedenje.
Zamislimo si lahko tipičen prizor v zgodnji jeseni. V čudovitem naravnem okolju plešejo častilci, natrpani z jedačo in podžgani z vinom. S plesom plodnosti naj bi prebudili Baala iz poletne nedejavnosti, da bi bila dežela blagoslovljena z dežjem. Nenehno se vrtijo okrog faličnih stebrov in svetih drogov. Njihovi gibi, zlasti gibi tempeljskih prostitutk, so erotični in čutni. Podžigajo jih glasba ter navzoči. In verjetno se v takem plesnem vzdušju plesalci umaknejo v sobe Baalove hiše, kjer nato nečistujejo. (4. Mojzesova 25:1, 2; primerjaj 2. Mojzesova 32:6, 17–19; Amos 2:8.)
Niso živeli po veri, temveč po tem, kar so gledali
Mnoge Izraelce je Baalovo čutno čaščenje sicer privlačilo, toda k njemu jih je navajal tudi strah. Ko so nehali verovati v Jehova, jih je strah pred mrtvimi, strah pred prihodnostjo in čar okultnosti napeljal k spiritizmu, h kateremu so sodili tudi skrajno sprijeni obredi. V delu The International Standard Bible Encyclopedia opisuje, kako so Kanaanci častili pokojnikovega duha kot del čaščenja prednikov: »Praznike [. . .] so praznovali v družinski grobnici ali ob pokopnih gomilah, z obrednim pijančevanjem in spolnostjo (morda tudi krvoskrunstvo), in mislili, da zraven sodeluje umrli.« Izraelci so se z udeleževanjem takih ponižujočih spiritističnih običajev vedno bolj oddaljevali od svojega Boga, Jehova. (5. Mojzesova 18:9–12)
Izraelce, ki so raje živeli po tem, kar so gledali, kakor pa po veri, so privlačili tudi maliki in z njimi povezani obredi. (2. Korinčanom 5:7) Mnogi Izraelci, ki so zapustili Egipt, so celo potem, ko so videli veličastne čudeže nevidne Jehovove roke, čutili potrebo po nečem vidnem, kar bi jih spominjalo Nanj. (2. Mojzesova 32:1–4) Nekateri njihovi potomci so podobno želeli častiti nekaj vidnega in taki so bili maliki Baala. (1. kraljev 12:25–30)
Kdo je zmagal?
Boj za izraelska srca je divjal več stoletij, od njihovega prihoda k Moabskim planjavam malo pred vstopom v Obljubljeno deželo pa do njihovega izgona v Babilon. Videti je bilo, da ima prednost zdaj ena zdaj druga stran. Tu in tam je bila večina Izraelcev zvestovdana Jehovu, toda velikokrat so se obrnili k Baalu. Največji razlog za to je bilo druženje z okoliškimi poganskimi ljudstvi.
Kanaanci so se po svojem vojaškem porazu bojevali bolj zvito. Živeli so ob svojih osvajalcih Izraelcih in jih spodbujali k temu, da bi prevzeli njihove bogove. Nekateri pogumni sodniki, kot sta bila Gideon in Samuel, so se tej težnji uprli. Samuel je ljudi opominjal: »Odpravite izmed sebe tuje bogove [. . .] in obrnite srce svoje h GOSPODU in služite njemu samemu.« Samuelov opomin so Izraelci nekaj časa spoštovali in »odpravili izmed sebe Baale in Astarte, in so služili GOSPODU samemu«. (1. Samuelova 7:3, 4; Sodniki 6:25–27)
Po vladah Savla in Davida je Salomon v svojih poznejših letih začel žrtvovati tujim bogovom. (1. kraljev 11:4–8) Podobno so storili drugi Izraelovi in Judovi kralji ter se vdali Baalu. Zvesti preroki in kralji, kot so bili Elija, Elizej in Josija, pa so se vzdignili proti Baalovemu čaščenju. (2. letopisov 34:1–5) Nadalje so v vsej Izraelovi zgodovini živeli posamezniki, ki so ostali zvesti Jehovu. Celo v dobi Ahaba in Jezabele, ko je čaščenje Baala doseglo vrhunec, jih sedem tisoč ni hotelo ,pripogibati kolen pred Baalom‘. (1. kraljev 19:18)
Ko so se Judje vrnili iz izgnanstva v Babilonu, se naposled čaščenja Baala ne omenja več. Vsi so se, kakor ti, ki jih omenja Ezrova knjiga 6:21, »ločili od nečistote poganov v deželi [. . .], da bi iskali GOSPODA, Boga Izraelovega«.
Čaščenje Baala v svarilo
Čeprav čaščenja Baala že dolgo ni več, kanaansko vero in današnjo družbo druži eno – poveličevanje spolnosti. Zdi se, da je napeljevanje k nemorali že v samem zraku, ki ga vdihujemo. (Efežanom 2:2) »Zoperstavljamo se nevidni moči, ki nadzoruje ta mračni svet, in duhovnim silam prav iz domovanja zla,« svari Pavel. (Efežanom 6:12, Phillips)
Satan s svojo ,nevidno močjo‘ pospešuje spolno nemoralo zato, da bi ljudi duhovno zasužnjil. (Janez 8:34) V današnji vsedopuščajoči družbi spolna razpuščenost ni del kakega obreda plodnosti, je pa način, po katerem skušajo ljudje doseči osebno izpolnjenost oziroma početi svojo voljo. In propaganda ni nič manj vsiljiva. Zavest ljudi se zasičuje s seksualnimi sporočili po razvedrilu, glasbi in oglaševanju. Za tak naval vplivov tudi Božji služabniki niso neobčutljivi. Pravzaprav se je večina posameznikov, ki so bili izobčeni iz krščanske občine, vdala prav v take praktike. Kristjan bo ostal čist le, če bo stalno zavračal protinravne namige. (Rimljanom 12:9)
Nevarnosti so zlasti izpostavljeni mladi Priče, saj se mnogo reči, ki so jim privlačne, predstavlja v ovitku spolnosti. Da bi bile stvari še slabše, se morajo upirati vplivu drugih mladih, ki jih spodbujajo k temu. (Primerjaj Pregovori 1:10–15.) Nemalo jih je denimo zabredlo v težave na večjih srečanjih. Tako kot v starem veku pri Baalovem čaščenju glasba, ples in čar spolnosti delujejo kot opojna mešanica. (2. Timoteju 2:22)
»Kako ohrani mladenič stezo svojo brez madeža?« je vprašal psalmist. »Držeč se je po besedi [Jehovovi, NW],« je odgovoril. (Psalm 119:9) Kakor je Božja postava zapovedovala Izraelcem, naj se ogibajo tesnega druženja s Kanaanci, enako nas Biblija opozarja na nevarnosti nemodrega druženja. (1. Korinčanom 15:32, 33) Kadar mlad kristjan zavrne nekaj, kar je čutno morda privlačno, ve pa, da je moralno škodljivo, pokaže zrelost. Kakor zvesti Elija tudi mi ne smemo dovoliti, da bi mnenje večine odločalo namesto nas. (1. kraljev 18:21; primerjaj Matevž 7:13, 14.)
Posvarjeni smo tudi pred izgubo vere, ,grehom, ki nas zlahka zapelje‘. (Hebrejcem 12:1, SSP) Številni Izraelci so po vsem videzu še vedno verovali v Jehova, vendar so se kljub temu obračali k Baalu kot bogu, ki bo ščitil njihove črede in tešil njihove vsakdanje potrebe. Morda so menili, da je Jehovov tempelj v Jeruzalemu predaleč in ravnati po Njegovih zakonih ni praktično. Čaščenje Baala je bilo tako nezahtevno in pripravno – Baalu so lahko prižgali kadilo kar na strehi svojega doma. (Jeremija 32:29) S čaščenjem Baala so morda pričeli tako, da so zgolj sodelovali pri nekaterih obredih ali pa celo darovali Baalu v Jehovovem imenu.
Kako bi mi lahko izgubili vero in počasi odstopili od živega Boga? (Hebrejcem 3:12) Če bi postopoma pričeli izgubljati svoje cenjenje do shodov in zborov. Tâko stališče izdaja pomanjkanje zaupanja v Jehovovo pripravo duhovne ,hrane o pravem času‘. (Matevž 24:45–47) Tako oslabljeni bi se manj trdno ,držali besede življenja‘ ali pa celo razvili dvolično srce, s tem ko bi morda klonili v pridobitništvo ali nemoralo. (Filipljanom 2:16, SSP; primerjaj Psalm 119:113.)
Vztrajajmo v značajnosti
Nobenega dvoma ni, tudi danes se bije boj za srce. Ali bomo ostali zvestovdani Jehovu ali pa nas bo z naše poti zrinilo razpuščeno življenje tega sveta? Kakor so se Izraelci nagibali k odvratnim kanaanskim navadam, tako so bili danes žal nekateri kristjani in kristjanke speljani v sramotna dejanja. (Primerjaj Pregovori 7:7, 21–23.)
Takemu duhovnemu porazu se lahko ognemo, če smo kakor Mojzes ,stanovitni, kakor da bi videli Nevidnega‘. (Hebrejcem 11:27) Res je, moramo se ,vrlo boriti za vero‘. (Juda 3) Toda če ostanemo zvestovdani našemu Bogu in njegovim načelom, lahko z radostjo pričakujemo čas, ko bo krivo čaščenje za vedno izginilo. Prav kakor je čaščenje Jehova nadvladalo čaščenje Baala, smo lahko prepričani, da bo kmalu »vsa zemlja [. . .] polna spoznanja GOSPODOVEGA, kakor vode pokrivajo morja globočino«. (Izaija 11:9)
[Slika na strani 31]
Ostanki svetih stebrov v Gezerju, ki so jih rabili pri čaščenju Baala
[Navedba vira slike na strani 28]
Musée du Louvre, Paris