Kaj glede življenja po smrti piše v Bibliji?

»Prah si in v prah se povrneš.« (1. MOJZESOVA 3:⁠19)

1., 2. a) Kakšne zamisli obstajajo glede onostranstva? b) Kaj moramo raziskati, da bi ugotovili, kaj Biblija uči o duši?

»NAUK o večnem trpljenju ni združljiv z verovanjem v Božjo ljubezen do ustvarjenega. [. . .] Verjeti, da bo duša večno kaznovana zaradi napak, storjenih v nekaj letih, brez možnosti, da to popravi, je povsem nerazumno,« je izjavil hindujski filozof Nikhilananda.

² Danes mnoge, kakor Nikhilananda, nauk o večnem mučenju moti. Podobno drugi težko razumejo zamisli, kot je dosega nirvane ali združitev z naravo. Celo med tistimi, ki trdijo, da njihovo verovanje temelji na Bibliji, obstajajo različne zamisli o tem, kaj duša je in kaj se z njo zgodi ob smrti. Toda kaj Biblija v resnici uči o duši? Da bi to ugotovili, moramo raziskati pomen hebrejske in grške besede, ki sta v Bibliji prevedeni z »duša«.

Kaj o duši pravi Biblija

3. a) Katera beseda je v Hebrejskih spisih prevedena z »duša« in kaj je njen osnovni pomen? b) Kako besede iz Prve Mojzesove knjige 2:7 potrjujejo to, da lahko beseda »duša« zaznamuje celega človeka?

³ Hebrejska beseda, prevedena z »duša«, je néfeš in se v Hebrejskih spisih pojavlja 754-krat. In kaj néfeš pomeni? Po The Dictionary of Bible and Religion »se navadno nanaša na celotno živo bitje, na celotnega posameznika«. To potrjuje tudi biblijski opis duše iz Prve Mojzesove knjige 2:7: »Tedaj upodobi GOSPOD Bog človeka iz prahu zemeljskega in vdahne v nosnice njegove dih življenja, in tako je postal človek živa duša.« Bodite pozorni na to, da je prvi človek »postal« duša. Se pravi, da Adam duše ni imel, on je duša bil – ravno tako kakor kdo, ki postane zdravnik, je zdravnik. Beseda »duša« torej tu pomeni celega človeka.

4. Katera beseda je v Krščanskih grških spisih prevedena z »duša« in kaj je njen osnovni pomen?

⁴ Beseda, ki je prevedena z »duša« (psyché), se v Krščanskih grških spisih pojavlja več kot stokrat. Kakor néfeš se tudi ta pogosto nanaša na celega človeka. Pretehtajte na primer naslednje izjave: »Sedaj je duša moja žalostna.« (Janez 12:27) »Obšel je pa vsako dušo strah.« (Dejanja 2:43) »Slednji človek [db. Vsaka duša, podčrtna opomba v SSP] bodi pokoren višjim oblastim.« (Rimljanom 13:1) »Prigovarjajte malodušnim [potrtim dušam, NW].« (1. Tesaloničanom 5:14) »Se je v njej malo, to je osem duš na varno rešilo po vodi.« (1. Petrov 3:⁠20) Jasno je, da se psyché, tako kakor néfeš, nanaša na celega človeka. Učenjak Nigel Turner pravi, da ta beseda »označuje nekaj, kar je značilno človeškega, posameznika, snovno telo, ki ima Božji rúaḥ [duh], vdahnjen vanj. [. . .] Poudarek je na celotnem posamezniku.«

5. Ali so živali duše? Pojasnite.

⁵ Zanimivo je, da se v Bibliji beseda »duša« ne nanaša le na ljudi, temveč tudi na živali. Tako na primer Prva Mojzesova knjiga 1:20 opisuje ustvaritev morskih bitij in pravi, da je Bog ukazal: »Obilo naj rodé vode gibkih stvari, živečih [duš, NW].« Naslednjega ustvarjalnega dne pa je Bog rekel: »Rodi naj zemlja žive stvari [duše, NW] po njih plemenih, živino in laznino in zveri zemeljske po njih plemenih!« (1. Mojzesova 1:24; primerjaj 4. Mojzesova 31:28, NW.)

6. Kaj lahko rečemo o biblijski rabi besede »duša«?

⁶ Torej se v Bibliji beseda »duša« nanaša na človeka, žival ali pa na življenje človeka oziroma živali. (Glej okvir zgoraj.) Biblijska definicija duše je preprosta, dosledna in neobremenjena z zapletenimi človeškimi filozofijami in praznoverjem. Glede na to se moramo nujno vprašati: Kaj se po Bibliji zgodi z dušo ob smrti?

Mrtvi se ne zavedajo

7., 8. a) Kaj o stanju mrtvih razodeva Sveto pismo? b) Navedite biblijske zglede za to, da duša lahko umre.

⁷ To, v kakšnem stanju so mrtvi, je pojasnjeno v Propovedniku 9:5, 10, kjer beremo: »Mrtvi pa ničesar ne vedo [. . .]; kajti ni ne dela, ne preudarjanja, ne znanja, ne modrosti v kraju smrti.« Smrt je torej stanje neobstoja. Psalmist je zapisal, da se človek, ko umre, »povrne v prah svoj, isti dan minejo vse misli njegove«. (Psalm 146:⁠4) Mrtvi se torej ne zavedajo, niso dejavni.

⁸ Bog je v objavi obsodbe nad Adamom dejal: »Prah si in v prah se povrneš.« (1. Mojzesova 3:19) Adama ni bilo, dokler ga Bog ni oblikoval iz zemeljskega prahu in mu dal življenja; ni obstajal. Ko je umrl, se je povrnil v isto stanje. Kaznovan je bil s smrtjo, ne pa s prenosom v drug svet. In kaj se je zgodilo z njegovo dušo? V Bibliji se beseda »duša« pogosto nanaša kar na človeka. Ko torej rečemo, da je Adam umrl, pravimo, da je duša po imenu Adam umrla. To se morda komu, ki verjame v nesmrtnost duše, sliši nenavadno. Vendar pa Biblija pravi: »Duša, ki greši, umrje.« (Ezekiel 18:4) V Tretji Mojzesovi knjigi 21:11 piše o »truplu mrtvemu« oziroma »mrtvi duši« (podčrtna opomba v SSP). In nazircem je bilo rečeno, naj se ne približajo »mrliču« oziroma »nobeni mrtvi duši« (NW). (4. Mojzesova 6:⁠6)

9. Kaj je v Bibliji mišljeno s tem, da je Raheli ,duša uhajala‘?

⁹ Kako pa je s tragično smrtjo Rahele pri rojstvu njenega drugega sina, kot o tem poroča Prva Mojzesova knjiga 35:18? Tam beremo: »Ko ji je uhajala duša in je umirala, [. . .] imenuje ime njegovo Benoni, ali oče njegov ga je imenoval Benjamina.« Ali ta odlomek kaže, da je Rahela imela v sebi neko notranje bitje, ki se je ob smrti ločilo od njenega telesa? Sploh ne. Ne pozabite, da se beseda »duša« lahko nanaša tudi na življenje, ki je v človeku. Torej v tem primeru Rahelina »duša« preprosto pomeni njeno »življenje«. Drugi biblijski prevodi zato besedno zvezo »ji je uhajala duša« prevedejo kar z »je [. . .] umirala« (Wolfova Biblija), »je izdihnila« (Jerusalem Bible) in »je življenje odšlo iz nje« (Bible in Basic English). Prav nič ne namigujejo, da bi neki skrivnostni del Rahele preživel smrt.

10. V kakšnem smislu se je duša vdovinega obujenega sina »povrnila vanj«?

¹⁰ Podobno je z vstajenjem vdovinega sina, o katerem poroča Prva knjiga kraljev v 17. poglavju. V 22. vrstici beremo, da je Elija molil nad dečkom, »in GOSPOD je uslišal glas Elijev, in duša dečkova se je povrnila vanj, in je oživel«. Beseda »duša« zopet pomeni »življenje«. Tako Slovenski standardni prevod zapiše: »Dih otrokovega življenja se je vrnil v njegovo notranjost in tako je oživel.« V New American Standard Bible pa beremo: »Življenje otroka se je vrnilo vanj in oživel je.« Da, v otroka se je vrnilo življenje, ne pa neka nesnovna oblika. To je tudi v skladu s tem, kar je Elija rekel dečkovi materi: »Glej, sin tvoj [celoten človek] živi!« (1. kraljev 17:⁠23)

Kaj pa duh?

11. Zakaj se beseda »duh« ne more nanašati na kakšen, od osebe ločen del, ki preživi smrt?

¹¹ Biblija za človeka, ki umre, pravi: »Duh njegov izide, pa se povrne v prah svoj.« (Psalm 146:4) Ali to pomeni, da od telesa ločen duh dobesedno odide in živi naprej po človekovi smrti? Ne, ne more pomeniti tega, saj psalmist nadalje pravi: »Isti dan minejo vse misli njegove« (»vse njegovo razmišljanje se konča«, The New English Bible). Kaj je potem duh in kako ob smrti »izide« iz človeka?

12. Kaj pomenita hebrejska in grška beseda, ki sta v Bibliji prevedeni z »duh«?

¹² Osnovni pomen besed, ki se v Bibliji prevajata z »duh« (hebrejsko rúaḥ; grško pneúma), je »dih, sapa«. Tako Ekumenska izdaja namesto »duh njegov izide« zapiše »izdihne«. (Psalm 146:4) Toda beseda »duh« pomeni veliko več od samega dihanja. Prva Mojzesova knjiga 7:22 na primer opisuje uničenje človeškega in živalskega življenja v potopu in pravi: »Vse, kar je imelo v nosnicah dih duha [hebrejsko rúaḥ] življenja, vse, kar je bilo na suhem, je pomrlo.« Torej se »duh« lahko nanaša na življenjsko silo, ki deluje v vseh živih bitjih, človeških in živalskih, in ki se ohranja z dihanjem.

13. Kako se duh po smrti človeka vrne k Bogu?

¹³ Kaj torej pomenijo besede iz Propovednika 12:7, kjer piše, da se po smrti človeka ,duh vrne k Bogu, ki ga je dal‘? Ali to pomeni, da duh dobesedno potuje skozi vesolje k Bogu? Ne, nič takšnega. Ker je duh življenjska sila, se »vrne k Bogu« v tem smislu, da je vsako upanje za prihodnje življenje tega človeka sedaj popolnoma odvisno od Boga. Samo Bog lahko obnovi duha oziroma življenjsko silo in človeka oživi. (Psalm 104:30, NW) Pa Bog to tudi namerava?

»Vstane«

14. Kaj je Jezus rekel in naredil, da bi potolažil Lazarjevi sestri, potem ko jima je brat umrl?

¹⁴ V mestecu Betaniji, ki leži kake tri kilometre vzhodno od Jeruzalema, sta Marija in Marta žalovali za svojim prezgodaj umrlim bratom Lazarjem. Jezus je sočustvoval z njima, saj je imel Lazarja in njegovi sestri rad. Kako bi ju lahko potolažil? Prav gotovo ne s kakšno zamotano zgodbo, temveč z resnico. Jezus je enostavno rekel: »Brat tvoj vstane.« Potem je odšel h grobu in obudil Lazarja. Oživil je človeka, ki je bil mrtev že štiri dni! (Janez 11:18–23, 38–44)

15. Kako se je Marta odzvala na Jezusove besede in dejanja?

¹⁵ Ali je Marto Jezusova izjava, da bo Lazar ,vstal‘, presenetila? Očitno ne, saj je odgovorila: »Vem, da vstane ob vstajenju poslednji dan.« Ona je že verovala v obljubo o vstajenju. Jezus ji je nato rekel: »Jaz sem vstajenje in življenje; kdor v mene veruje, bo živel, čeprav umre.« (Janez 11:23–25) Ta čudež, namreč Lazarjeva oživitev, ji je okrepil vero, drugi pa so si vero s tem pridobili. (Janez 11:45) Toda kaj točno je mišljeno z besedo »vstajenje«?

16. Kaj pomeni beseda »vstajenje«?

¹⁶ Beseda »vstajenje« je prevedek grške besede anástasis, ki dobesedno pomeni »ponovno vstati«. Hebrejski prevajalci grščine prevajajo besedo anástasis z izrazom, ki pomeni »oživitev mrtvih« (hebrejsko, tehiyát hammetím).a Torej vstajenje pomeni obuditev človeka iz neživega stanja smrti – obnovitev in ponovno aktiviranje njegovega življenjskega vzorca.

17. a) Zakaj Bogu Jehovu in Jezusu Kristusu ne bo težko obuditi ljudi? b) Kaj je Jezus obljubil glede tistih, ki so v spominskih grobnicah?

¹⁷ Bog Jehova je neskončno moder in ima popoln spomin, zato mu človeka ni težko obuditi. Zlahka si zapomni življenjski vzorec umrlih – njihove lastnosti, preteklost in vse podrobnosti njihove osebnosti. (Job 12:13; primerjaj Izaija 40:26.) Poleg tega nam Lazarjevo doživetje kaže, da Jezus Kristus ni le zmožen obujati mrtvih, temveč je to tudi voljan storiti. (Primerjaj Lukež 7:11–17; 8:40–56.) Pravzaprav je Jezus Kristus dejal: »Pride ura, ob kateri zaslišijo vsi, ki so v grobih [spominskih grobnicah, NW], glas njegov [Jezusov] in pridejo ven.« (Janez 5:28‚ 29) Da, Jezus Kristus je obljubil, da bodo vsi, ki so v Jehovovem spominu, obujeni. Iz Biblije je jasno razvidno, da duša umre in da je zdravilo proti smrti vstajenje. Toda živelo in umrlo je že na milijarde ljudi. Kateri med njimi so v Božjem spominu in čakajo na vstajenje?

18. Kdo bo obujen?

¹⁸ Obujeni bodo vsi, ki so živeli pravično kot Jehovovi služabniki. Toda na milijone drugih ljudi je umrlo, ne da bi pokazali, ali se bodo ravnali po Božjih pravičnih merilih. Takšni niso vedeli za Jehovove zahteve ali pa so imeli premalo časa, da bi naredili potrebne spremembe. Tudi ti so v Božjem spominu in bodo obujeni, saj Biblija obljublja: »Bode vstajenje mrtvim, i pravičnim i nepravičnim.« (Dejanja 24:⁠15)

19. a) Kakšno videnje glede vstajenja je dobil apostol Janez? b) Kaj je bilo ,vrženo v jezero ognjeno‘ in kaj ta izraz pomeni?

¹⁹ Apostol Janez je imel vznemirljivo videnje o obujenih, stoječih pred Božjim prestolom. Videnje je opisal takole: »Dalo je morje mrtve, ki so bili v njem, in smrt in smrtna država [had, NW] sta dali mrtve, ki so bili v njiju, in sojeni so bili, vsak po delih svojih. In smrt in smrtna država [had, NW] sta bili vrženi v jezero ognjeno. To je smrt druga, jezero ognjeno.« (Razodetje 20:12–14) Samo pomislite, kaj to pomeni! Vsi mrtvi, ki so v Božjem spominu, bodo rešeni iz hada oziroma šeola, splošnega groba človeštva. (Psalm 16:10; Dejanja 2:31) Potem bosta »smrt in smrtna država« vrženi v to, čemur Biblija pravi »jezero ognjeno« in predstavlja popolno uničenje. Splošnega groba človeštva ne bo več.

Edinstven obet!

20. V kakšno okolje bodo obujeni milijoni, ki so sedaj mrtvi?

²⁰ Ko bodo ob vstajenju milijoni obujeni, ne bodo vstali v življenje na nenaseljeno zemljo. (Izaija 45:18) Zbudili se bodo v polepšanem okolju in ugotovili, da so zanje pripravljena stanovanja, oblačila in obilje hrane. (Psalm 67:6; 72:16; Izaija 65:21, 22) Kdo bo vse to pripravil? Jasno je, da bodo pred pričetkom zemeljskega vstajenja morali v novem svetu živeti ljudje. Toda kdo?

21., 22. Kaj edinstvenega se obeta tistim, ki živijo v »zadnjih dneh«?

²¹ Izpolnjevanje biblijskih prerokb kaže, da živimo v »zadnjih dneh« te stvarnosti.b (2. Timoteju 3:1) Bog Jehova bo zdaj zelo kmalu posegel v človeške zadeve in z zemlje zbrisal hudobijo. (Psalm 37:10, 11; Pregovori 2:21, 22) Kaj se bo takrat zgodilo z ljudmi, ki zvesto služijo Bogu?

²² Jehova ne bo uničil vseh, pravičnih in hudobnih. (Psalm 145:20) Kaj takšnega ni nikdar storil in tudi ko bo očistil zemljo vsega slabega, tega ne bo naredil. (Primerjaj 1. Mojzesova 18:22, 23, 26.) Pravzaprav zadnja Biblijina knjiga govori o ,veliki množici, ki je nihče ni mogel sešteti, iz vsakega naroda in iz vseh rodov in ljudstev in jezikov‘, ki prihaja iz »stiske velike«. (Razodetje 7:9–14) Da, velika množica bo preživela veliko stisko, v kateri se bo sedanji hudobni svet končal, in vstopila v Božji novi svet. Tam bo poslušno človeštvo lahko povsem uživalo Božjo sijajno pripravo za osvoboditev človeštva greha in smrti. (Razodetje 22:1, 2) Tako ,veliki množici‘ ne bo treba nikoli umreti. Kako edinstven obet!

Življenje brez smrti

23., 24. Kaj morate delati, če želite večno živeti na rajski zemlji?

²³ Ali lahko temu osupljivemu upanju res zaupamo? Nedvomno! Sam Jezus Kristus je pokazal, da bo napočil čas, ko bodo ljudje živeli, ne da bi kdaj umrli. Malo preden je obudil Lazarja, je Marti dejal: »Vsak, kdor živi in veruje vame, ne umre vekomaj.« (Janez 11:⁠26)

²⁴ Ali bi radi živeli večno na rajski zemlji? Ali hrepenite po tem, da bi zopet videli svoje drage? »Svet gine in poželenje njegovo; kdor pa dela voljo Božjo, ostane vekomaj,« pravi apostol Janez. (1. Janezov 2:17) Sedaj je čas, da spoznate, kakšna je Božja volja, in da se trdno odločite, da boste živeli skladno z njo. Potem boste lahko skupaj z milijoni drugimi, ki že delajo Božjo voljo, živeli večno v raju na zemlji.

[Podčrtna opomba]

Ali se spomnite?

◻ Kaj je osnovni pomen besed, ki se ju v izvirniku prevaja z »duša«?

◻ Kaj se zgodi z dušo ob smrti?

◻ Kaj je po Bibliji zdravilo proti smrti?

◻ Kaj edinstvenega se danes obeta zvestim?

[Okvir na strani 15]

»Duša« kot življenje nekega bitja

Včasih se beseda »duša« nanaša na življenje, ki ga živi človek ali žival. To pa ne spremeni biblijske definicije o duši, namreč da je to človek ali žival. Naj ponazorimo: Pravimo, da je nekdo živ, in s tem mislimo, da je živ človek. Lahko tudi rečemo, da je v njem življenje. Podobno velja, da je živ človek duša. In čeprav živi, se lahko o »duši« govori kot o nečem, kar je v njem.

Bog je na primer dejal Mojzesu: »Pomrli so vsi ljudje, ki so ti stregli po življenju [duši, NW].« Jasno je, da so Mojzesu sovražniki hoteli vzeti življenje. (2. Mojzesova 4:19; primerjaj Jozue 9:24; Pregovori 12:10.) Tudi v prerokbi o Jezusu je bila ta beseda podobno rabljena: »Ker je žrtvoval dušo svojo v smrt.« (Izaija 53:12; primerjaj Matevž 10:28.) V vseh teh primerih beseda »duša« pomeni »življenje« nekega bitja.

[Slike na strani 15]

Vsi ti so duše

[Vir slike]

Kolibri: U.S. Fish and Wildlife Service, Washington, D.C./Dean Biggins

[Slika na strani 17]

Jezus je pokazal, da je zdravilo proti smrti vstajenje

[Slika na strani 18]

»Vsak, kdor živi in veruje vame, ne umre vekomaj.« (Janez 11:⁠26)