Jehovova je rešitev
»Pravi Bog je za nas Bog rešilnih dejanj.« (PSALM 68:20, NW)
1., 2. a) Zakaj lahko rečemo, da je Jehova Vir rešitve? b) Kako bi pojasnili stavek iz Pregovorov 21:31?
JEHOVA je Rešitelj tistih, ki ga ljubijo. (Izaija 43:11) Slavni Izraelov kralj David je to vedel iz osebnih izkušenj, zato je lahko iz vsega srca zapel: »GOSPODOVA [Jehovova, NW] je rešitev.« (Psalm 3:8) Prerok Jona je podobne besede izrekel v goreči molitvi, ko je bil v trebuhu velike ribe. (Jona 2:10, v NW Jona 2:9)
2 Tudi Davidov sin Salomon je vedel, da je Jehova Vir rešitve, saj je rekel: »Konja pripravljajo na dan boja, ali zmaga pride od GOSPODA [Jehova, NW].« (Pregovori 21:31) Nekoč so na Bližnjem vzhodu voli vlekli plug, osli so nosili tovor, ljudje so jahali mule, s konji pa so se vojskovali. Vendar je Bog Izraelcem pred vstopom v Obljubljeno deželo zapovedal, naj njihovi bodoči kralji ,nimajo mnogo konj‘. (5. Mojzesova 17:16, Ekumenska izdaja) Vojnih konj namreč ne bi potrebovali, saj naj bi Jehova reševal svoje ljudstvo.
3. O katerih vprašanjih je vredno razmisliti?
3 Suvereni gospod Jehova je »Bog rešilnih dejanj«. (Psalm 68:20, NW) Kako spodbudna misel! Toda katera ,rešilna dejanja‘ je Jehova izvršil? In koga je rešil?
Jehova rešuje poštene
4. Kako vemo, da Jehova rešuje pobožne?
4 Vse Božje posvečene služabnike, ki si prizadevajo živeti pošteno, lahko tolažijo besede apostola Petra: »Gospod [Jehova, NW] ve pobožne rešiti iz izkušnjave, krivične pa za dan sodbe hraniti v kaznovanje.« Peter je to potrdil še z naslednjimi besedami: »Prvemu svetu ni prizanesel, temuč je kot osmega ohranil Noeta, glasnika pravičnosti, ko je poslal potop čez svet brezbožnih.« (2. Petrov 2:5, 9)
5. V kakšnih razmerah je Noe služil kot ,glasnik pravičnosti‘?
5 Zamislite si, da živite v Noetovih dneh. Na zemlji so utelešeni demoni. Potomci teh neposlušnih angelov ravnajo z ljudmi kruto in ,zemlja je napolnjena s silovitostjo‘. (1. Mojzesova 6:1–12) Toda Noeta ni mogoče prisiliti, da bi nehal služiti Jehovu. Ne, on je ,glasnik pravičnosti‘. Skupaj z družino se loti gradnje barke in nikoli ne podvomi o tem, da bo hudobnost odstranjena še za časa njihovega življenja. S svojo vero obsodi takratni svet. (Hebrejcem 11:7) Današnje razmere so vzporednica razmer v Noetovih dneh in hkrati znamenje zadnjih dni te hudobne stvarnosti. (Matevž 24:37–39; 2. Timoteju 3:1–5) Ali se boste torej kakor Noe tudi vi izkazali za zveste glasnike pravičnosti in boste služili skupaj z Božjim ljudstvom, medtem ko čakate Jehovovo rešitev?
6. Kako stavek iz Drugega Petrovega lista 2:7, 8 dokazuje, da Jehova rešuje poštene?
6 Peter navaja še en dokaz za to, da Jehova rešuje poštene. Pove, da je Bog »pravičnega Lota, trpečega od razuzdanega vedenja krivičnikov, [. . .] otel (kajti s pogledom in sluhom je ta pravičnik dan na dan mučil pravično dušo svojo ž njih nepostavnimi deli, prebivajoč med njimi)«. (2. Petrov 2:7, 8; 1. Mojzesova 19:1–29) Spolna nemorala je v teh zadnjih dneh postala način življenja milijonov ljudi. Ali kakor Lot tudi vi ,trpite od razuzdanega vedenja‘ tolikih ljudi? Če da in če živite pravično, boste morda med tistimi, ki jih bo Jehova rešil, ko bo naredil konec tej hudobni stvarnosti.
Jehova rešuje svoje ljudstvo pred zatiralci
7. Kako Jehovovo ravnanje z Izraelci v Egiptu dokazuje, da Jehova svoje ljudstvo rešuje pred zatiralci?
7 Vse dokler bo obstajala ta stara stvarnost bodo sovražniki preganjali in zatirali Jehovove služabnike. Vendar pa so ti lahko prepričani, da jih bo Jehova rešil, saj je svoje zatirano ljudstvo reševal že v preteklosti. Zamislite si, da ste Izraelec in da živite v dneh Mojzesa, ko so Izraelce zatirali Egipčani. (2. Mojzesova 1:1–14; 6:8) Bog pošilja nad Egipt nadlogo za nadlogo. (2. Mojzesova 8:5–10:29) Ko smrtonosna deseta nadloga terja življenje egipčanskih prvorojencev, faraon Izraelcem sicer dovoli oditi, toda kasneje zbere svojo vojsko in se požene za njimi. Kmalu zatem je s svojimi možmi poražen v Rdečem morju. (2. Mojzesova 14:23–28) Vi pa skupaj z Mojzesom in vsem Izraelom pojete naslednjo pesem: »GOSPOD [Jehova, NW] je pravi vojščak, GOSPOD [Jehova, NW] je ime njegovo. Faraonove vozove in vojsko njegovo je pahnil v morje, in najizvrstnejši vojvode njegovi so se pogreznili v Rdeče morje. Valovje jih je zagrnilo, pogreznili so se v globočine kakor kamen.« (2. Mojzesova 15:3–5) Podobna nesreča bo doletela vse, ki v teh zadnjih dneh zatirajo Božje ljudstvo.
8., 9. Iz Knjige sodnikov navedite zgled za to, da Jehova rešuje svoje ljudstvo pred zatiralci.
8 V Obljubljeni deželi so med Izraelci dolga leta pravico uveljavljali sodniki. Ljudstvo so včasih zatirali tuji narodi, a ga je Bog reševal po zvestih sodnikih. Čeprav morda tudi mi podobno ,jokamo spričo tistih, ki nas stiskajo in mučijo‘, nas bo Jehova kot svoje zvestovdane služabnike rešil. (Sodniki 2:16–18; 3:9, 15) Pravzaprav nam Biblijina Knjiga sodnikov to zagotavlja, zagotavlja pa nam še večjo rešitev, ki jo bo Bog izvršil po svojem postavljenem Sodniku, Jezusu Kristusu.
9 Pa se vrnimo v dni sodnika Baraka. Ker so Izraelci častili lažne bogove in si nakopali Božje neodobravanje, so že 20 let živeli pod kruto oblastjo kanaanskega kralja Jabina. Sisera je poveljnik velike kanaanske vojske. Toda ,ščita in sulice ni videti med štiridesetimi tisoči v Izraelu‘, čeprav narod morda šteje kake štiri milijone ljudi. (Sodniki 5:6–8) Izraelci vsi skesani kličejo k Jehovu. Barak zbere 10.000 mož na gori Tabor, prav kakor mu je Jehova naročil po prerokinji Debori, Jehova pa zbere sovražnike v dolini pod visokim Taborom. Siserove legije prihrumijo z 900 bojnimi vozmi po dolini in Kisonovi suhi strugi. Toda hud naliv preplavi strugo Kisona. Ko tako Barak s svojimi možmi v okrilju nevihte prikoraka s Tabora, je priča zmedi, ki jo je v svojem besu povzročil Jehova. Barakovi možje pobijejo prestrašene, bežeče Kanaance in prav nihče jim ne pobegne. Kakšno svarilo za naše zatiralce, ki si drznejo bojevati se zoper Boga! (Sodniki 4:3–16; 5:19–22)
10. Zakaj smo lahko prepričani, da bo Bog svoje današnje služabnike rešil vseh zatiralcev?
10 Jehova bo svoje današnje služabnike rešil vseh sovražnikov, ki jih zatirajo, prav kakor je reševal bogaboječega Izraela, ko se je ta znašel v nevarnosti. (Izaija 43:3; Jeremija 14:8) Bog je rešil Davida »iz roke vseh sovražnikov njegovih«. (2. Samuelova 22:1–3) Torej, četudi nas zatirajo ali preganjajo, ker smo Jehovovo ljudstvo, bodimo pogumni, saj nas bo Jehovov mesijanski kralj rešil zatiranja. »Duše potrebnih bo rešil. Zatiranja in silovitosti oprosti njih dušo.« (Psalm 72:13, 14) Ta rešitev je res zelo blizu.
Bog rešuje tiste, ki mu zaupajo
11. Kakšen zgled v zanašanju na Jehova nam je mladi David?
11 Da bi nas Jehova rešil, mu moramo pogumno zaupati. David se je pogumno zanašal na Jehova, ko je šel naproti velikanu Goliatu. Zamislite si tega ogromnega Filistejca, kako stoji pred mladim Davidom, ki mu kliče: »Ti greš k meni z mečem, s sulico in s kopjem, a jaz grem k tebi v imenu GOSPODA nad vojskami, Boga vojnih vrst Izraelovih, ki si jih sramotil. Današnji dan te GOSPOD izda v roko mojo, in udarim te in ti vzamem glavo, in dam danes trupla filistejske vojske pticam pod nebom in zverinam na zemlji; in vsa zemlja spozna, da je Bog v Izraelu. In ves ta zbor spozna, da GOSPOD rešuje, a ne z mečem, ne s sulico; zakaj GOSPODOV je boj.« Goliat se kmalu zatem mrtev zgrudi, Filistejci pa so hudo poraženi. Jehova je nedvomno rešil svoje ljudstvo. (1. Samuelova 17:45–54)
12. Zakaj bi si bilo morda dobro zapomniti Davidovega junaka Eleazarja?
12 Kadar se soočamo s preganjalci, moramo morda »zbrati pogum« (NW) in še trdneje zaupati Bogu. (Izaija 46:8–13; Pregovori 3:5, 6) Bodite pozorni na to, kar se je zgodilo pri Pasdamimu. Izrael se je umaknil filistejski vojski. Toda Eleazarja, enega od Davidovih treh izrednih junakov, strah ne ohromi. Postavi se na ječmenovo polje in z mečem sam pobije Filistejce. Tako ,GOSPOD reši Izrael z zmago veliko‘. (1. letopisov 11:12–14; 2. Samuelova 23:9, 10) Od nas nihče ne pričakuje, da bomo skušali sami odbiti napad vojske. Kljub temu pa se lahko včasih znajdemo povsem sami v položaju, ko na nas pritiskajo sovražniki. Ali se bomo v molitvi zanašali na Jehova, Boga rešilnih dejanj? Ali ga bomo prosili za pomoč, da ne bi svojih sovernikov izdali preganjalcem?
Jehova rešuje značajne
13. Zakaj je bilo v desetrodovnem Izraelovem kraljestvu težko ostati značajen do Boga?
13 Da bi nas Jehova rešil, mu moramo za vsako ceno ostati značajni. Božje starodavno ljudstvo je prestajalo različne preskušnje. Samo pomislite, kaj vse bi doživeli, če bi živeli v desetrodovnem Izraelovem kraljestvu. Roboamova osornost je deset rodov navedla na to, da so se odcepili in ustanovili severno Izraelovo kraljestvo. (2. letopisov 10:16, 17; 11:13, 14) Od vseh kraljev v tem kraljestvu je bil Jehu še najboljši, a tudi on ,ni živel po postavi GOSPODA z vsem svojim srcem‘. (2. kraljev 10:30, 31) Kljub temu pa so v desetrodovnem kraljestvu živeli značajni ljudje. (1. kraljev 19:18) Ti so verovali v Boga, on pa je bil z njimi. Ali tudi vi kljub preskušnjam vere ostajate značajni do Jehova?
14. Kakšno rešitev je Jehova izvedel v dneh kralja Ezekija in kaj je vodilo do tega, da so Babilonci zavzeli Juda?
14 V Izraelovem kraljestvu se jih veliko ni zmenilo za Božjo postavo, kar je kraljestvo vodilo v katastrofo. Ko so ga leta 740 pr. n. š. zavzeli Asirci, so posamezniki iz njegovih desetih rodov nedvomno zbežali v dvorodovno Judovo kraljestvo, kjer so lahko Jehova častili v njegovem templju. Štirje od Judovih devetnajstih kraljev po Davidovi rodovni liniji – Asa, Josafat, Ezekija in Josija – so se odlikovali po svoji vdanosti Bogu. V dneh značajnega Ezekija so Asirci prišli zoper Juda z mogočno vojsko. Bog je odgovoril na Ezekijeve prošnje. V eni noči je samo po enem angelu pobil 185.000 Asircev in tako rešil svoje častilce! (Izaija 37:36–38) Kasneje ljudstvo ni več živelo po postavi in ni poslušalo opozorila Božjih prerokov, zato so Babilonci leta 607 pr. n. š. zavzeli Juda in uničili njegovo prestolnico, Jeruzalem, s templjem vred.
15. Zakaj so judovski izgnanci v Babilonu potrebovali zdržljivost in kako jih je Jehova nazadnje vendarle rešil?
15 Judovski izgnanci so v babilonskem ujetništvu potrebovali zdržljivost, da so ostali značajni do Boga teh 70 žalostnih let. (Psalm 137:1–6) Eden vidnejših značajnih mož je bil prerok Daniel. (Daniel 1:1–7; 9:1–3) Zamislite si njegovo radost, ko je perzijski kralj Cir leta 537 pr. n. š. z odlokom dovolil Judom, da so se vrnili na Judovo in obnovili tempelj! (Ezra 1:1–4) Daniel in drugi so zdržali leta in končno le videli padec Babilona ter rešitev Jehovovega ljudstva. To bi nam moralo pomagati, da bi zdržali vse do takrat, ko bo uničen »Babilon veliki«, svetovni imperij krive religije. (Razodetje 18:1–5)
Jehova vedno rešuje svoje ljudstvo
16. Za kakšno rešitev je Bog poskrbel v dneh kraljice Estere?
16 Jehova vedno rešuje svoje ljudstvo, kadar je zvesto njegovemu imenu.(1. Samuelova 12:22; Izaija 43:10–12) V mislih se vrnimo v čas kraljice Estere, v peto stoletje pr. n. š. Kralj Ahasver (Kserks I.) je Hamana postavil za ministrskega predsednika. Haman je ves besen, ker se mu Jud Mardohej noče pokloniti, zato skuje zaroto, s katero bi uničil njega in vse Jude v perzijskem imperiju. Opiše jih kot kršilce zakona, pristavi še nekaj denarja in dobi dovoljenje, da sme s kraljevim pečatnim prstanom zapečatiti odlok o iztrebljenju Judov. Estera kralju pogumno razodene svoje judovsko poreklo in razkrinka Hamanovo morilsko spletko. Haman nedolgo za tem že visi na prav tistih vislicah, ki jih je pripravil za Mardoheja. Mardoheja pa kralj poviša v ministrskega predsednika in ga pooblasti, naj Judom dovoli, da se branijo. Judje si potem pribojujejo veliko zmago nad svojimi sovražniki. (Estera 3:1–9:19) Ta dogodek bi nam moral okrepiti vero v to, da bo Jehova rešil svoje poslušne novodobne služabnike.
17. Kakšno vlogo je igrala poslušnost pri rešitvi judovskih kristjanov, ki so v prvem stoletju živeli v Judeji?
17 Nadaljnji razlog, zaradi katerega Bog rešuje svoje ljudstvo, pa je ta, da njegovi služabniki ubogajo tako njega kot njegovega Sina. Postavite se v kožo Jezusovih judovskih učencev iz prvega stoletja. Jezus jim govori: »Kadar boste pa videli, da vojske oblegajo Jeruzalem, tedaj vedite, da se je približalo razdejanje njegovo. Takrat naj, kateri so v Judeji, zbeže na gore.« (Lukež 21:20–22) Leta minevajo in vi se sprašujete, kdaj se bodo te besede spolnile. Potem pa se leta 66 n. š. Judje uprejo. Rimska vojska pod vodstvom Cestija Gala obkoli Jeruzalem in se prebije vse do tempeljskega obzidja. Nenadoma se Rimljani iz neznanega vzroka umaknejo. Kaj bodo storili judovski kristjani? Evzebij v svoji knjigi Ecclesiastical History (III. knjiga, V. poglavje, 3) piše, da so zbežali iz Jeruzalema in Judeje. Preživeli so, ker so ubogali Jezusovo preroško svarilo. Ali ste se tudi vi pripravljeni tako podrejati svetopisemskim smernicam, ki jih dobimo po ,zvestem oskrbniku‘, ki ga je Jezus postavil nad vsem svojim »imetjem«? (Lukež 12:42–44)
Rešitev v večno življenje
18., 19. a) Kakšno rešitev je omogočil Jezus s svojo smrtjo in za koga? b) Kaj je bil apostol Pavel odločen delati?
18 Judovski kristjani v Judeji so si rešili življenje, ker so ubogali Jezusovo svarilo. Danes pa Jezusova smrt omogoča rešitev v večno življenje »ljudem vseh vrst«. (1. Timoteju 4:10, NW) Potreba po odkupnini se je pojavila takoj, ko je Adam grešil, saj je s tem izgubil življenje zase, človeštvo pa prodal v suženjstvo grehu in smrti. (Rimljanom 5:12–19) Živalske žrtve, ki so jih darovali pod mojzesovsko postavo, so grehe pokrile le simbolično. (Hebrejcem 10:1–4) Jezus ni imel človeškega očeta in Božji sveti duh je Marijo očitno ,obsenčeval‘ vse od spočetja do Jezusovega rojstva, zato Jezus ni podedoval greha ali nepopolnosti. (Lukež 1:35; Janez 1:29; 1. Petrov 1:18, 19) In ko je umrl kot popoln, značajen človek, je svoje popolno življenje ponudil za odkup in osvoboditev človeštva. (Hebrejcem 2:14, 15) Kristus je tako »dal samega sebe v [ustrezno, NW] odkupnino za vse«. (1. Timoteju 2:5, 6) Vsi se sicer ne bodo okoristili te rešilne priprave, vseeno pa daje Bog vsem, ki jo sprejemajo v veri, možnost, da so deležni njenih koristi.
19 Kristus je vrednost svoje odkupne žrtve ponudil Bogu v nebesih in tako odkupil Adamovo potomstvo. (Hebrejcem 9:24) Jezus si je s tem pridobil Nevesto, sestavljeno iz njegovih 144.000 maziljenih sledilcev, ki so povišani v nebeško življenje. (Efežanom 5:25–27; Razodetje 14:3, 4; 21:9) Postal pa je tudi »Večni oče« (NW) vsem, ki bodo sprejeli njegovo žrtev in večno živeli na zemlji. (Izaija 9:6, 7; 1. Janezov 2:1, 2) Kako ljubeča priprava! Pavel jo je zelo cenil, kar je razvidno tudi iz njegovega drugega navdihnjenega pisma kristjanom v Korintu, kot bomo videli v naslednjem članku. Pravzaprav je bil Pavel odločen za vsako ceno pomagati ljudem, da bi se okoristili Jehovove čudovite priprave, po kateri se je mogoče rešiti v večno življenje.
Kako bi odgovorili?
◻ Katere svetopisemske dokaze imamo, da Bog rešuje svoje značajno ljudstvo?
◻ Kako vemo, da Jehova rešuje tiste, ki mu zaupajo in ostanejo značajni?
◻ Kako je Bog poskrbel za rešitev v večno življenje?
[Slika na strani 12]
David je zaupal Jehovu, ,Bogu rešilnih dejanj‘. Ali mu tudi vi?
[Slika na strani 15]
Jehova vedno rešuje svoje ljudstvo, kar je dokazal v dneh kraljice Estere