Jehova, pomočnik brez primerjave
»Odkod pride pomoč moja? Pomoč moja je od Jehove, ki je naredil nebesa in zemljo« (Psalm 121:1, 2).
1. Kdo je najboljši pomočnik in zakaj?
NAJBOLJŠI pomočnik, ki ga sploh lahko imamo, je naš Stvarnik, Jehova Bog. Vsa živa stvarjenja na Zemlji stalno koristijo življenjsko važne naravne obtoke, ki jih je uravnal pred mnogimi časi. Če človek v svoji lakomnosti ne bi napačno izkoriščal zemeljskih zakladov, bi lahko naš planet zlahka prehranil mnogo številnejše prebivalstvo, ne da bi škodovalo rastlinskemu in živalskemu svetu. Upravičeno je lahko rekel navdihnjeni psalmist o Jehovi Bogu: »Roko svojo odpiraš in sitiš, karkoli živi, po volji« (Ps. 145:16).
2. Kako je Jehova na splošno ravnal z nehvaležnimi ljudmi?
2 Le poredkoma je Jehova uporabil svojo moč, da je sončno luč in dež odtegnil tistim, ki so se zoperstavljali njegovi volji (2. Mojz. 10:21; Amos 4:7). Tudi nehvaležne osebe so imele korist od njegovih velikodušnih priprav. Na to je opozoril Jezus Kristus, ko je rekel: »On veleva soncu svojemu, da vzhaja nad hudobnimi in dobrimi, in daje dež pravičnim in nepravičnim« (Mat. 5:45).
3. Zakaj so lahko Božji služabniki ohrabreni, ko pomislijo, kako je Jehova ravnal s človeštvom na splošno?
3 Če Vsemogočni celo nehvaležnim ljudem izkazuje tolikšno dobroto, smo lahko povsem prepričani, da ne bo nikoli pustil na cedilu tistih, ki ga iz vsega srca ljubijo. »Pravičnost ljubi in sodbo« (Ps. 33:5). Zato smo lahko prepričani, da ne bo nikoli slep za potrebe svojih služabnikov ali gluh za njihove klice na pomoč. Zvesti Božji služabnik David je ugotovil: »Blizu je Jehova vsem, ki ga kličejo, vsem, ki ga kličejo v resnici. Voljo izpolnjuje njim, ki se ga boje, vpitje njih sliši in jih rešuje« (Ps. 145:18, 19).
EDINSTVENA MOČ POMOČI
4. Kako velika je Jehovina moč po Psalmu 148:2—6?
4 Jehove Boga ničesar ne more odvrniti od tega, da bi pomagal svojim služabnikom. Sposoben je, da jim pomaga pod vsemi okoliščinami. Njegova moč je tako velika, da lahko vesolje večno ohrani v obstoju. To se vidi iz Psalma 148:2—6, kjer je rečeno, da bo sonce, mesec in zvezde utrjeno »za vselej in na veke«.
5. Kakšno moč ima Jehova nad naravnimi silami?
5 Da, Jehova vlada mogočnim naravnim silam in lahko jih uporablja za uresničenje svoje volje. Na to je Jehova opozoril svojega zvestega služabnika Joba z besedami: »Si li dospel do skladišč snega in videl zaloge toče, ki sem jih prihranil za čas nadloge, za dan boja in vojske?« (Job 38:22, 23). Če Jehova hoče lahko z delovanjem svojega duha tudi potrese povzroča in kontrolira, usmerja bliske in izsuši morja in reke (1. Sam. 14:15; 2. Sam. 22:15; Ps. 66:6; 74:15).
6. Kako lahko Božji duh pomaga pravim kristjanom v stiski?
6 Sveti duh ali delujoča moč je učinkovito orodje, ki je Jehovi stalno na razpolago. Če pride kakšen njegov služabnik v preizkušnjo, ga lahko Vsemogočni po svojem duhu spomni biblijskih načel in mu pomaga razumeti, kako jih lahko v svojem primeru uporabi (Jan. 14:26). Na ta način dobi tisti moč, da vztraja in nadaljuje s pravilnim postopanjem. Jehova Bog lahko s pomočjo svojega duha spodbudi srca in razum svojih služabnikov, da spoznajo potrebe svojih bratov v veri in jim pomagajo (Marko 10:29, 30). Po svojem duhu lahko Jehova včasih navede celo vladarje, da postopajo odgovarjajoče njegovim željam. V Pregovorih 21:1 piše o tem: »Kakor potoki voda je srce kraljevo v roki Jehovini: kamorkoli ga hoče, ga nagne.«
7. Koga lahko Jehova po Psalmu 34:7 uporabi, da bi pomagal svojim služabnikom?
7 Najvišji zapoveduje tudi milijonom mogočnih angelov (Dan. 7:10). Da uporablja te angele, da bi stal ob strani svojim služabnikom na Zemlji, izvemo iz Psalma 34:7, kjer beremo: »Šatorišče stavi angel Jehovin okrog njih, ki se ga boje, in jih otimlje.«
POMEMBNO POROČILO
8. Kaj lahko pri nas povzročijo biblijska poročila o Jehovinih pripravah rešitve?
8 Da bi posredoval svojim služabnikom trdno osnovo za vero v njegove sposobnosti, ki nimajo primerjave, je Jehova Bog poskrbel za zanesljivo poročilo o mnogih svojih pripravah rešitve. V Bibliji zapisano poročilo lahko pri nas povzroči enako, kot je to povzročila vizija pri služabniku hebrejskega preroka Elizeja. Zgodilo se je tole: Močna vojska iz Sirije je oblegala izraelsko mesto Dotan z namenom, da ujamejo preroka Elizeja. Prestrašen Elizejev služabnik je vzkliknil: »Gorje, gospod moj, kaj bomo počeli?« Na to mu je odgovoril Elizej: »Ne boj se, zakaj več jih je z nami nego ž njimi!« Tedaj je začel Elizej »moliti in reče: Jehova, prosim, odpri mu oči, da bo videl. In Jehova je odprl mladeniču oči, in je videl, in glej: gora je bila polna konj in ognjenih voz okoli Elizeja« (2. kra. 6:15—17). Ta vizija ni bila noben blodni privid. Jehova Bog je dejansko posegel, tako da je sirske bojne sile prehodno udaril s slepoto, in tako onemogočil njihove načrte, da ujamejo Elizeja. (2. kra. 6:18—23).
9. Kako se je Jehova poslužil naravnih sil, da je Izraelcem pomagal v času Baraka?
9 Številna poročila, kako je Jehova osvobodil svoje služabnike, krepijo vero in so resnično navdušujoča. Ena takšnih pomembnih rešitev, pri katerih je Jehova uporabil naravne sile, se je zgodila v času, ko je Izraelce zatiral kanaanski kralj Jabin. Jehova Bog je postavil Baraka, da bi osvobodil Izraelce. Barak je opremil bojno silo desettisočih mož in zavzel položaj na gori Tabor. Istočasno se je Sisera, poveljnik čet kralja Jabina, z veliko močnejšimi četami dobro oboroženih vojakov, in 900 bojnimi vozmi utaboril v ravnini, po kateri je tekel potok Kison. Tedaj je Jehova Bog rešil Baraka in njegove može. Jehova je Siserovo četo očitno onesposobil s poplavo, ki jo je povzročil močan naliv. Voda, ki je prestopila bregove je tla spremenila v blato. Konji in bojni vozovi so se pogreznili v močvirje. Zatem so Siserovi vojščaki zbežali v strahu pred Barakovimi možmi. »In Jehova je spravil v zmešnjavo Sisera in vse vozove njegove in vso vojsko njegovo z ostrino meča pred Barakom ... ni ostalo enega moža.« Narasla voda Kisona je skupaj s pritoki odplavila trupla. Poglavar čet Sisera je zbežal peš in doživel neslavni konec po roki Jaele, žene Heberja Kenejca. — Sodn. 4:12—21; 5:20, 21.
10. Kateri primeri, ki jih najdemo v Bibliji nam pokažejo, da je Jehova uporabljal angele, da je pomagal Izraelcem?
10 Včasih so angeli imeli pomembno vlogo pri velikih delih Vsemogočnega. Cele čete angelov so sodelovale v tem, da so privedle nad Egipt uničujoče stiske, ko se je faraon branil izpustiti zasužnjene Izraelce. (Ps. 78:43—51). Stoletja pozneje je grozila asirska vojska pod Senaheribom, Jeruzalemu, glavnemu mestu kraljestva Jude, da ga zavzame. Ker je vladal takrat zvesti kralj Ezekija, Jehova Bog ni dopustil, da bi ta napad uspel. V eni sami noči je Jehovin angel pobil 185 000 asirskih vojščakov — »vse močne junake in vojvode in poveljnike«. (2. kra. 19:35; 2. let. 32:21). Zatem, ko je izgubil Senaherib najvažnejši del vojske, je bil prisiljen prekiniti obleganje Jeruzalema.
11. Kako se angeli zanimajo za člane krščanske skupščine?
11 Ali so Jehovini mogočni angeli še vedno pripravljeni in zainteresirani, da pomagajo njegovim služabnikom na Zemlji? Prav gotovo! Ko je Jezus opozoril svoje učence, naj nikogar ne navajajo na spotikanje, je izrecno opozoril na to dejstvo: »Glejte, da ne zaničujete enega teh malih! Kajti pravim vam, da njih angeli v nebesih vedno gledajo obličje Očeta mojega, ki je v nebesih« (Mat. 18:10). Jezusove besede ne pomenijo brezpogojno, da ima vsak zvesti kristjan svojega angela zaščitnika. Toda očitno se angeli zanimajo za duhovno blaginjo pravih kristjanov. To je potrjeno z vprašanjem v listu Hebrejcem 1:14: »Niso li vsi služabni duhovi, v službo pošiljani zaradi njih, ki imajo podedovati zveličanje?« Kako čudovite pomoči smo vendar deležni po angelih!
12. Kako primer Jezusa Kristusa ponazarja čudovito pomoč, ki smo jo lahko deležni po Božjem duhu?
12 Primer Jezusa Kristusa dobro pokaže, da lahko Jehova Bog s svojim duhom čudovito pomaga. Božji Sin je imel zelo veliko odgovornost. Vedel je, da mu njegov Oče popolnoma zaupa in da je celo napovedal, kako bo ohranil svojo neomadeževano čistost. Kljub temu pa je Jezus lahko uporabljal svojo prosto voljo. Če bi odpovedal, bi to zanj pomenilo večno smrt. V resničnost njegovega Očeta bi dvomili in nepopolni ljudje ne bi imeli priložnosti, da se osvobodijo greha in smrti. Jezus je resnično potreboval krepilno moč duha svojega Očeta. Popolnoma se je zavedal, kaj se je od njega pričakovalo in je »prinašal prošnje«, kakor pokaže Biblija, »in molitve s silnim vpitjem in s solzami k onemu, ki ga je mogel oteti smrti, in je bil uslišan zavoljo svoje vdanosti Bogu« (Heb. 5:7). To, da je Jezus svojo popolnost ohranil vse do smrti dokazuje, da je njegov Oče uslišal njegove klice na pomoč in je svojega Sina po svojem duhu krepčal.
13. Kaj moramo narediti, če želimo imeti korist od pomoči Božjega duha?
13 Če pridejo Kristusovi zvesti učenci v preizkušnje, lahko prav tako računajo na pomoč (Jak. 1:2—5). Toda kakor v Jezusovem primeru, tukaj ni izključena svobodna volja posameznika. Božji duh ne bo nikogar prisilil, da stori nekaj določenega. Dotični mora resno želeti, da sprejme pomoč Duha. Nekdo na primer, ki prosi za pomoč, da bi se lahko uprl neki skušnjavi, mora biti pripravljen upoštevati biblijska načela, na katera ga spominja Božji duh, in postopati v soglasju z njimi.
14. Kakšno vlogo igra Božji duh, kadar nam pomagajo naši bratje v veri?
14 Bog lahko nekomu pomaga tudi po bratih v veri, toda tudi tukaj igra vlogo Božji duh, ker ta duh deluje v vseh pravih kristjanih. Če na primer vidijo, da je eden njihovih duhovnih bratov ali sester fizično ali duhovno v stiski, tedaj govori Božji duh njihovemu razumu in srcu in jih opozori, da morajo pomagati. Navede jih, da odgovarjajoče postopajo.
15., 16. a) Zakaj so nekateri kristjani hitreje pripravljeni pomagati svojim bratom kakor drugi? b) Zakaj so bratje v veri dragoceno sredstvo, po katerem lahko dobimo pomoč, toda česa vseeno naj ne pričakujemo?
15 Če nekdo, ki je sposoben pomagati, zares tako reagira, je seveda odvisno od tega, če je sprejemljiv za spodbudo Božjega duha. Lahko se zgodi, da nekdo ne pomaga svojim bratom v veri, ker dopusti, da njegovi lastni interesi nasprotujejo priganjajoči moči duha. To pojasnjuje, zakaj so celo v krščanski skupščini prvega stoletja nekateri kristjani bili bistveno bolj in hitreje pripravljeni pomagati svojim bratom kakor drugi. Upoštevaj, kaj je apostol Pavel pisal Filipljanom:
»Vendar ste prav storili, da ste pokazali sočutje z mojo stisko. Veste pa tudi sami, Filipljani, da se v začetku širjenja dobre vesti, ko sem odšel iz Macedonije, ni udeležila nobena skupščina z menoj na račun dajanja in prejemanja, razen vas samih; saj tudi v Solun ste mi poslali enkrat in dvakrat za potrebo. Ne da bi iskal daru, marveč sadu iščem, ki naj se množi vam na račun. Imam pa vsega dovolj in preobilo; napolnjen sem, dobivši od Epafrodita vaše dari, sladko dišavo, prijetno daritev, Bogu po volji« (Fil. 4:14—18).
16 Ker člani krščanske skupščine različno napredujejo in ker ima važno vlogo tudi prosta volja posameznika, ne moremo pričakovati, da bodo vsi pokazovali duha radodarnosti v enaki meri, kakor so ga Filipljani. Toda dejstvo, da so mnogi zelo sprejemljivi za vodstvo Božjega duha, jamči zvestim služabnikom Jezusa Kristusa, da bodo v času preizkušenj in stisk dobili pomoč.
17. Na kakšen dar lahko Božji duh vpliva celo pri nevernih tako, da nastopijo za prave kristjane?
17 Spodbudno je tudi, da lahko Božji duh navede tudi osebe, ki niso Jehovini oboževalci, da pomagajo njegovim služabnikom. Kako je to mogoče? Človek je bil ustvarjen po Božji podobi (1. Mojz. 1:28). To pomeni, da imajo vsi ljudje na splošno določene Božje lastnosti, kakor so pravičnost, modrost, ljubezen in moč — lastnosti, ki so višje kakovosti kakor lastnosti živali. Ljudje imajo tudi dar vesti, notranji smisel za pravičnost in krivico (Rim. 2:14, 15). Zato lahko sveti duh tudi tiste, ki niso Jehovi predani služabniki, spomni na stvari, ki njihovo vest navedejo na postopanje.
18., 19. Kateri dogodki iz dni Mardoheja in Estere pokažejo, da lahko Jehova uporabi tudi neverne, da pomaga svojim služabnikom?
18 Samo pomislimo na kralja Ahasvera (Xerxes I.), ki je živel v času Mardoheja in Estere. Hamanu, enemu svojih najvišjih uradnikov, je dovolil, da je izdal odlok o uničenju vseh Židov. Kralj pa ni vedel, da ta odlok zadeva tudi kraljico Estero, ki kralju ni povedala, da je Židinja, kakor tudi njenega bratranca Mardoheja, ki ga Haman ni omenil, ko se je potegoval za uničenje Židov. Naslednjo noč Ahasver ni mogel zaspati in morali so mu brati iz uradnih spisov. Tako je izvedel, da je Mardohej nekoč odkril zaroto proti kralju. Ko je Ahasver ugotovil, da Mardohej za to ni bil nagrajen, se je tudi zbudil njegov občutek za pravičnost in sklenil je storiti nekaj, da Mardoheja nagradi (Estera 3:1—15; 6:1—3).
19 Ko je Haman naslednjega dne zgodaj zjutraj prišel pred kralja, da bi zahteval, naj obesijo Mardoheja, se je zgodilo ravno nasprotno. Še preden je Haman lahko povedal svojo željo, je bil prisiljen Mardoheja javno počastiti (Est. 6:4—11). To je bil prvi iz vrste dogodkov, ki so vodili do drugačnega odloka, po katerem so Židje prišli v drugačen položaj in so se lahko borili za svoja življenja. Očitno je Bog posegel s svojo roko. Verjetno je njegov duh ob pravem času obudil željo Ahasveru, da mu berejo iz uradnih spisov in je zatem popravil nekaj zamujenega.
20. Kaj je doživel Ezra s kraljem Artaxerxem in drugimi uradniki?
20 Tudi drugi so doživeli, da je Božja delujoča moč vplivala na razum in srca uradnih oseb. Ko je perzijski kralj Artaxerxes (Longimanus) prispeval k polepšanju templja v Jeruzalemu, je duhovnik Ezra priznal naslednje: »Hvaljen bodi Jehova, naših očetov Bog, ki je to dal kralju v srce, da se odiči hiša Jehovina, ki je v Jeruzalemu, in ki mi je naklonil milost pred kraljem in svetovalci njegovimi in pred vsemi kraljevimi močnimi vojvodami« (Ezra 7:27, 28). Upoštevaj, da je Božji duh očitno navedel tudi svetovalce in mogočne kneze, da so ugodno ocenjevali trud Ezre.
21. Kakšno zagotovilo nam posredujejo Božje rešitve v preteklosti?
21 Kako spodbudna so vendar ta poročila, ki pokažejo, kako je Jehova v preteklosti pomagal svojim predanim služabnikom! Dajejo nam spoznati, da nam potrebna pomoč lahko pride na različne načine. Če ne pride na takšen, zagotovo pride na drugačen način. Navdihnjeni Psalmist je pojasnil: »Kajti Jehova ne zavrže ljudstva svojega« (Ps. 94:14). Enako je občutil Mardohej, ko so on in njegovi rojaki izvedeli za odlok o iztrebljenju. Ko je svojo nečakinjo Estero spodbujal, naj se potegne za svoje ljudstvo, ji je rekel: »Ako boš docela molčala v tem času, pride olajšava in rešitev Judom iz drugega kraja« (Est. 4:14).
22. Zakaj naj zaupamo Jehovini sposobnosti pomaganja, četudi bi izgledalo stanje s človeškega stališča brezupno?
22 S človeškega stališča morda neka situacija izgleda brezupna. Videti ni nobenega izhoda. Toda če Bog nekaj hoče, ga ne more ničesar ovirati. To je dal Jehova Bog zelo jasno spoznati, ko so se Izraelci pritoževali, da nimajo mesa za hrano. Po Mojzesu je odgovoril: »Zato vam da Jehova mesa, da boste jedli; ne eden dan ga boste jedli, ne dva, ne pet, ne deset, ne dvajset dni, marveč cel mesec dni.« Mojzes je odgovoril, da se mu zdi to nemogoče: »Šeststo tisoč mož pešcev je tega ljudstva, med katerim jaz bivam, in ti praviš: Dam jim mesa, da ga uživajo mesec dni! Pokolje li se toliko ovac in goved, da jim bode zadosti? ali se jim bodo semkaj zbrale vse ribe morja, da jim bode zadosti?« Jehova je odgovoril: »Je li mar roka Jehovina prekratka? Zdaj pa boš videl, ali se ti zgodi po moji besedi ali ne.« Jehovina roka ni bila prekratka. Povzročil je, da je v tabor Izraelcev močan veter prinesel ogromno prepelic (4. Mojz. 11:18—23, 31).
23. Ali naj pričakujemo, da nas bo Jehova s čudežem rešil smrti ali hudega preganjanja? Zakaj tako misliš?
23 Čeprav lahko Jehova Bog za svoje ljudstvo dejansko povzroča čudeže, naj ne pričakujemo, da nas bo brezpogojno s čudežem rešil smrti ali hudega preganjanja. Jehovinemu namenu lahko služi, da dopusti, da nekateri njegovi služabniki v zvestobi umrejo ali morajo prenašati strahovito trpljenje, kakor je bil primer pri njegovem prvorojenem Sinu, Jezusu Kristusu. S tem, da Božji služabniki zvesto vztrajajo, imajo prednost dokazati, da Boga ne obožujejo iz sebičnih nagibov. Tako dokažejo, da je bil očitek, ki ga je izgovoril satan v zvezi z Jobom, laž: »Vse, kar ima človek, da za življenje svoje« (Job 2:4).
24. S katerimi besedami so Sadrah, Mesah in Abednego izrazili pravilno stališče o Jehovini sposobnosti pomaganja svojim služabnikom?
24 V času vladanja kralja Nebukadnezarja so trije hebrejski ujetniki v Babilonu — Sadrah, Mesah in Abednego — pokazali pravilno stališče do Božje sposobnosti pomaganja svojim služabnikom. Čeprav so jim grozili, da bodo umrli v ognjeni peči, so se še naprej branili pokloniti se podobi, ki jo je postavil Nebukadnezar; hrabro so pojasnili: »Bodisi, da nas Bog naš, ki mu služimo, more oteti iz goreče, razbeljene peči — in on nas otme iz tvoje roke, o kralj! bodisi da ne, znano bodi tebi, kralj, da ne bomo služili bogovom tvojim in podobe zlate, ki si jo postavil, ne bomo molili!« (Dan. 3:17, 18).
25. Kaj je važnejše kakor prehodna ohranitev življenja in zakaj?
25 Ni najvažnejše, da za kratek čas ohranimo svoje življenje v tem sestavu stvari. Mnogo važnejše je, ohraniti dober odnos z Jehovo Bogom in Jezusom Kristusom. Na to je pokazal Jezus z besedami: »Kdor ljubi dušo svojo, jo izgubi; kdor sovraži dušo svojo na tem svetu, jo ohrani za večno« (Jan. 12:25). Nekdo, ki žrtvuje svoj dobri odnos do Stvarnika in njegovega Sina, da bi se izognil predčasne smrti, lahko za vedno izgubi svojo dušo — od Boga dobljeno pravico do življenja. Nasprotno pa bo nekdo, ki umre kot zvesti služabnik Jezusa Kristusa, zagotovo vstal, in sicer z upanjem na večno življenje.
26. Za kaj lahko vedno pričakujemo pomoč od Jehove in zakaj?
26 Četudi bi bili nekateri izmed nas za svojo neomajno predanost do Jehove Boga usmrčeni po roki človeka, smo vendar lahko trdno prepričani, da nas Jehova ne bo zapustil. Pomagal nam bo, da ostanemo njegovi priznani služabniki. Dokler se trudimo, da mu služimo, je naš dober odnos z njim zagotovljen. »Prepričan sem namreč,« je pisal apostol Pavel, »da nas ne smrt, ne življenje, ne angeli, ne poglavarstva, ne sile, ne sedanjost, ne prihodnost, ne višina, ne globočina, ne katera druga stvar ne bo mogla ločiti od ljubezni Božje, ki je v Kristusu Jezusu, Gospodu našem« (Rim. 8:38, 39). Zato, ne glede na to, kaj se nam bo v bodočnosti še zgodilo, vedno zaupajmo, da nam Jehova lahko pomaga ostati v njegovi milosti.
[Slika na strani 135]
Elizejevemu služabniku so se odprle oči, da je lahko spoznal Jehovo kot pomočnika brez primerjave.