»Bog ljubi veselega dajalca«

JEHOVA je poosebljenje velikodušnosti. Da, Biblija pravi, da je Dajalec ,vsakega dobrega daru in vsakega popolnega darila‘. (Jakob 1:17) Pomislite denimo na stvari, ki jih je ustvaril. Naredil je slastno hrano, ne brezokusne; pisane rože, ne enoličnih; spektakularne sončne zahode in ne puščobnih. Da, vsak izraz Jehovovega stvarstva priča o njegovi ljubezni in velikodušnosti. (Psalm 19:1, 2; 139:14) Jehova je za povrh še veseli Dajalec. V tem ko dela dobro v korist svojih služabnikov, tudi uživa. (Psalm 84:11; 149:4)

Izraelcem je bilo zapovedano, naj pri medsebojnih odnosih odsevajo Božjo velikodušnost. »Ne zakrkni srca svojega ter ne zapri roke svoje proti ubogemu svojemu bratu,« jim je ukazal Mojzes. »Rad mu odpri roko in voljno mu daj.« ​(5. Mojzesova 15:7, 10) S tem ko bi Izraelci dajali od srca, naj bi se v dejanjih velikodušnosti tudi veselili.

Kristjani so bili podobno opominjani. Jezus je pravzaprav rekel, da ,je sreča v dajanju‘. (Dejanja 20:35, NW) Jezusovi učenci so bili zgledni v veselem dajanju. Biblija denimo poroča, da so v Jeruzalemu tisti, ki so sprejeli vero, »prodajali lastnine in imetja ter jih razdeljevali vsem, kakor je kdo potreboval«. (Dejanja 2:44, 45)

Ti velikodušni Judje pa so se kasneje pogreznili v revščino. Biblija ne odkriva, kaj natančno jih je pripeljalo v to stanje. Nekateri strokovnjaki pravijo, da je morda bila vzrok lakota, o kateri piše v Dejanjih apostolov 11:28, 29. V vsakem primeru so bili judejski kristjani v stiski in Pavel je hotel, da bi se poskrbelo za njihove potrebe. Kako pa je to naredil?

Zbiranje za tiste v potrebi

Pavel je pridobil občine vse do Makedonije, da pomagajo kristjanom v Judeji, ki jih je prizadela revščina, in organiziral zbiranje. Korinčanom je pisal: »Storite tudi vi tako, kakor sem naredil [naročil, SSP] za galacijske cerkve. Prvi dan po soboti naj vsak vas pri sebi deva na stran in spravlja po svojih dohodkih.«a (1. Korinčanom 16:1, 2)

Pavel je te sklade nameraval hitro odposlati bratom in sestram v Jeruzalem, vendar so se Korinčani na Pavlova navodila odzivali počasi. Zakaj? Jim za nesrečo svojih judejskih bratov in sester ni bilo mar? Ne, saj je Pavel vedel, da so bili Korinčani »v vsem bogati: v veri in besedi in spoznanju in vsaki marljivosti«. (2. Korinčanom 8:7) Verjetneje pa so bili precej zaposleni s skrbjo za druge pomembne zadeve, o katerih jim je Pavel pisal v svojem prvem pismu. Toda razmere v Jeruzalemu so zdaj bile nujne. Zato je Pavel Korinčanom o tem pisal še v drugem pismu.

Pozivi k velikodušnosti

Pavel je Korinčanom najprej pripovedoval o občinah v Makedoniji, ki so se na akcijo pomoči odzvali zgledno. »Čeprav so izkusile mnoge stiske,« je pisal Pavel, »sta njihovo prekipevajoče veselje in njihovo skrajno uboštvo prerasli v njihovo bogato radodarnost.« Makedoncev ni bilo treba spodbadati. Nasprotno, Pavel je dejal, da so »nas pa vneto prosili, da bi smeli sodelovati pri podpiranju svetih«. Vesela velikodušnost je še toliko bolj izjemna, če upoštevamo, da so sami bili ,skrajno ubožni‘. (2. Korinčanom 8:2–4, Ekumenska izdaja)

Ali je Pavel s tem, ko je hvalil Makedonce, pri Korinčanih hotel vzbuditi tekmovalnega duha? Še malo ne, saj je vedel, da tako motiviranje ni pravilno. (Galatom 6:4) Vedel pa je tudi, da Korinčani za to, da naredijo, kar je prav, ne potrebujejo občutka sramu. Bil je prepričan, da Korinčani resnično ljubijo svoje judovske brate in sestre ter želijo sodelovati v akciji pomoči. »Ste prvi, od lani,« jim je govoril, »započeli ne samo to delati, ampak tudi hoteti.« (2. Korinčanom 8:10) Korinčani so bili v nekaterih vidikih te akcije pomoči res zgledni. »Znana mi je vaša dobra volja, s katero se z vami hvalim Macedoncem,« jim je dejal Pavel ter dodal: »Vaša gorečnost jih je prav mnogo izpodbodla.« (2. Korinčanom 9:2) Zdaj so morali Korinčani gorečnost in dobro voljo še udejanjiti.

Pavel jim je zato naročil: »Vsak naj da, kakor je v srcu namenil, ne z žalostjo ali po sili; kajti veselega dajalca ljubi Bog.« (2. Korinčanom 9:7) Pavlov cilj torej ni bil siliti Korinčane, kajti nekdo je težko vesel dajalec, če ga k temu silijo. Pavel je očitno domneval, da je pravi motiv že obstajal, da se je vsak že odločil dati. Pavel jim je zraven tega še rekel: »Če je dobra volja, prijetna je po tem, kar kdo ima, ne po tem, česar nima.« (2. Korinčanom 8:12) Da, če je dobra volja – če nekoga motivira ljubezen – bo to, kar ponudi, prijetno Bogu, ne glede na to, kako malo se zdi. (Primerjaj Lukež 21:1–4.)

Današnji veseli dajalci

Akcija pomoči judejskim kristjanom je za naše dni blesteč zgled. Jehovove priče so prevzeli svetovno oznanjevalsko dejavnost, s katero milijonom duhovno sestradanim prinašajo hrano. (Izaija 65:13, 14) To delajo, ker poslušajo Jezusovo povelje: »Pojdite torej in pridobivajte mi v učence vse narode, krščujoč jih [. . .], učeč jih, naj izpolnjujejo vse, karkoli sem vam zapovedal.« (Matevž 28:19, 20)

Spolnjevanje te naloge ni lahko opravilo. Zajema vzdrževanje misijonarskih domov in več kot stotih podružničnih objektov po svetu. Obsega tudi gradnjo kraljestvenih in zborovalnih dvoran, da bodo Jehovovi častilci imeli primerne prostore za shajanje in medsebojno spodbujanje. (Hebrejcem 10:24, 25) Jehovove priče občasno tudi priskrbijo sredstva za pomoč območjem, ki jih je opustošila kaka naravna nesreča.

Razmislite še o velikanskih stroških tiskanja. Vsak teden se povprečno natisne več kot 22,000.000 izvodov Stražnega stolpa in kakih 20,000.000 izvodov Prebudite se!. Poleg te redne preskrbe z duhovno hrano se letno izda še na milijone knjig, brošur ter avdio- in videokaset.

Kako se podpira vse to delo? S prostovoljnimi prispevki. Ti niso dani za propagiranje ali iz sebičnega nagiba, ampak za pospeševanje pravega čaščenja. Takšno dajanje zato dajalca osrečuje ter mu prinaša Božji blagoslov. (Malahija 3:10; Matevž 6:1–4) Velikodušni, veseli dajalci so tudi otroci izmed Jehovovih prič. Ko je denimo štiriletna Allison slišala za opustošenje, ki ga je povzročil orkan na nekem delu Združenih držav, je prispevala dva ameriška dolarja. »To je ves denar iz mojega hranilnika,« je napisala. »Vem, da so otroci izgubili vse svoje igrače, knjige in punčke. Morda boste lahko s tem denarjem kupili knjigo kaki deklici moje starosti.« Osemletni Maclean je napisal, da je srečen, ker v neurju ni umrl noben brat ali sestra. Dodal je še: »Ko sem z očkom prodajal okrasne pokrove koles, sem zaslužil 17 dolarjev. Z denarjem sem si nameraval nekaj kupiti, potem pa sem pomislil na brate in sestre.« (Glej tudi gornji okvir.)

Da, Jehovovo srce se veseli, ko vidi, kako mladi in stari dajejo kraljestveni blagor na prvo mesto s tem, da ,častijo GOSPODA z blagom svojim‘. (Pregovori 3:9, 10) V resnici seveda nihče ne more obogatiti Jehova, kajti njegovo je vse. (1. letopisov 29:14–17) Toda podpirati delo je prednost, ki častilcu omogoča, da pokaže svojo ljubezen do Jehova. Hvaležni smo vsem, ki jih srce spodbuja k temu.

[Podčrtna opomba]

[Okvir na straneh 26, 27]

Kako nekateri prostovoljno dajejo prispevke za kraljestveno delovanje

Mnogi prihranjen ali za to določen denar dajejo v prispevno škatlo z napisom »Prispevki za kraljestveno delovanje Skupnosti (Matevž 24:14)«. Vsak mesec občine v Sloveniji pošljejo zbrani denar na glavni urad Jehovovih prič v Ljubljani.

Prostovoljne prispevke v Sloveniji lahko pošljete tudi neposredno na naslov: Jehovove priče, p. p. 2019, 1001 Ljubljana. Podarite lahko tudi nakit ali druge dragocenosti. Za podrobnosti, prosimo, vprašajte na glavni urad Jehovovih prič.

Če želite potrdilo o darovanem prostovoljnem prispevku, ki ga boste uporabili pri davčni olajšavi, poleg čeka oziroma denarnega nakazila pošljite svoje ime in priimek ter naslov.

Delnice in obveznice. Lahko jih podarite Jehovovim pričam, Poljanska c. 77 a, Ljubljana.

Nepremičnine. Jehovovim pričam, Poljanska c. 77 a, Ljubljana, lahko podarite prodajljive nepremičnine. Preden Skupnosti podarite kakršno koli nepremičnino, se z njo posvetujte.

Oporoke. Jehovovim pričam, Poljanska c. 77 a, Ljubljana, lahko volite imetje ali denar s pravnoveljavno oporoko. Izvod oporoke, prosimo, pošljite glavnemu uradu Jehovovih prič.

V Sloveniji se lahko za nadaljnje informacije obrnete na naslov: Jehovove priče, glavni urad, Poljanska c. 77 a, p. p. 2019, 1001 Ljubljana.

Kako se lahko pomaga

Med Jehovovimi pričami je malo premožnih in danes se morajo mnogi spopadati z gospodarskimi težavami. Toda ko skromno prispevajo v prid kraljestvenega dela, ne bi smeli nikoli misliti, da je njihov prispevek nepomemben. Ko je Jezus videl siromašno vdovo, kako je v tempeljsko zakladnico vrgla dva denarja, je ni preziral, temveč je rekel: »Resnično vam pravim, da je ta uboga vdova vrgla več nego vsi: zakaj vsi ti so vrgli od obilosti svoje v dar Bogu, a ta je od uboštva svojega vrgla ves živež svoj, ki ga je imela.« (Lukež 21:1–4) Čeprav je bil njen dar majhne vrednosti, je storila, kar je mogla.

Da bi posameznik, družina ali občina lahko kaj prispevali, je običajno treba načrtovati. Ko so kristjani v Judeji bili v stiski in so jim krščanski verniki v Korintu želeli pomagati, je apostol Pavel slednjim svetoval: »A glede sklada za svete storite tudi vi tako, kakor sem naredil za galacijske cerkve. Prvi dan po soboti naj vsak vas pri sebi deva na stran in spravlja po svojih dohodkih, da ne bode zbiranja šele takrat, kadar pridem.« (1. Korinčanom 16:1, 2)

Tako kot si nekdo od svojega denarja spravlja prihranke za to, če bi se kaj zgodilo, lahko tudi Jehovove priče – posamezniki, družine ali občine – redno prispevajo določen znesek v prid pravega čaščenja. V resnici cele občine pogosto pošiljajo presežek denarja za kraljestveno delo. To naredijo tako, da sestavijo in sprejmejo resolucije. Pri podpiranju krščanskih oznanjevalskih dejavnosti po svetu lahko s svojimi osebnimi prispevki v ta namen sodelujejo tudi radodarni posamezniki. Zaradi takšnega pravilnega dajanja so srečnejši in zadovoljni so, ker vedo, da so naredili, kar morejo.

Vse prispevke, darovane Skupnosti, se zelo ceni; vse se uporabi za širjenje dobre novice o Božjem kraljestvu. S takšnimi sredstvi se denimo vzdržuje misijonarske domove in delo v raznih deželah. Vzdržuje se tudi tiskarne za tiskanje biblijske literature in se jih tam, kjer je potrebno, tudi širi. Po zaslugi takšnih prispevkov, lahko potujoči okrajni in območni nadzorniki obiskujejo krščanske občine po vsem svetu ter duhovno pomagajo bratom v veri. (Rimljanom 1:11, 12) S temi prispevki se pomaga tudi vsem drugim, ki so v polnočasni službi.

Prvi zagovorniki pravega čaščenja so prejeli nebeški blagoslov, ker so častili Jehova s svojim premoženjem. In kako srečni so bili! Če danes enako podpiramo kraljestveno delo, bomo tudi mi bogato blagoslovljeni. Zato ,poslušajmo‘ svoje srce, ko nas navaja k temu, da bi naredili vse, kar je v naši moči.

[Okvir na strani 28]

Tudi otroci so veseli dajalci!

To bi vam rada dala, da bi nam naredili še več knjig. Denar sem prihranila od tega, ko sem pomagala očku. Hvala vam lepa za vse vaše marljivo delo. (Sedemletna Pamela)

Pošiljam vam 6,85 dolarjev za pomoč pri gradnji novih kraljestvenih dvoran. Zaslužila sem jih letos poleti, ko sem na ulici prodajala limonado. (Šestletna Selena)

Zredil sem kokoš, za katero sem dobil petelina in še eno kokoš. Slednjo sem posvetil Jehovu. Na koncu je rodila tri kokoške, ki sem jih prodal. Znesek prilagam za Jehovovo delo. (Osemletni Thierry)

To je ves denar, kar ga imam! Prosim, modro ravnajte z njim. Bilo ga je težko privarčevati. Tu je 21 dolarjev. (Desetletna Sarah)

Za šolsko nalogo sem dobila prvo nagrado, zato sem morala iti na okrajno tekmovanje. Tudi tam sem dobila prvo mesto in potem drugo nagrado na območnem tekmovanju. Za vse to sem dobila denar in nekaj sem ga želela dati Skupnosti. Menim, da sem te nagrade lahko dobila zato, ker se usposabljam v Teokratični strežbeni šoli. Tako sem pred sodniki bila sproščena, ko sem podajala svojo nalogo. (Šestošolka Amber)

Rada bi vam to dala za Jehova. Vprašajte njega, kaj s tem narediti. On ve vse. (Šestletna Karen)

[Slika na strani 25]

Dejavnost Jehovovih prič se podpira s prostovoljnimi prispevki