Skrajni čas je, da se zbudimo!

»PREPOZNAVAJTE čas, v katerem smo. Ura je že, da se zbudite iz spanja.« (Rimljanom 13:11, Ekumenska izdaja) Apostol Pavel je te besede pisal kristjanom v Rim kakih 14 let pred katastrofalnim koncem judovske stvarnosti leta 70 n. š. Ker so judovski kristjani bili duhovno budni, jih v kritičnem času ni bilo v Jeruzalemu, tako so ubežali smrti oziroma suženjstvu. Kako pa so vedeli, da je treba oditi in ostati zunaj mesta?

Jezus Kristus je opozarjal, da bodo sovražniki obkolili Jeruzalem ter poteptali njegove prebivalce. (Lukež 19:43, 44) Zvestim sledilcem je zato opisal sestavljeno znamenje, ki ga ni bilo težko prepoznati. (Lukež 21:7–24) Za jeruzalemske kristjane je oditi iz mesta pomenilo zapustiti dom in službo. Toda z budnostjo in begom so si ohranili življenje.

Ko je Jezus napovedal uničenje Jeruzalema, so ga učenci vprašali: »Kdaj bo to, in kaj bo znamenje tvoje navzočnosti in sklenitve stvarnosti?« (Matevž 24:3, NW) Jezus je v odgovoru svojo prihodnjo navzočnost primerjal z dobo, ki se je končala z vesoljnim potopom v Noetovih dneh. Opozoril je, da je potop odstranil vse hudobne. (Matevž 24:21, 37–39) Tako je pokazal, da bo Bog zopet posegel v človeške zadeve. V kolikšnem obsegu? Vse dokler ne bo odstranil celotni hudobni svet oziroma stvarnost! (Primerjaj 2. Petrov 3:5, 6.) Ali bi se to lahko zgodilo v času, v katerem živimo mi?

Ali je vse še vedno tako, kot je bilo?

Le malo Judov iz prvega stoletja si je zamišljalo, da bi njihovo sveto mesto, Jeruzalem, kdaj moglo biti razrušeno. Podobna nevera je pogosto razširjena med ljudmi, ki živijo v bližini kakega ognjenika in še niso doživeli njegovega izbruha. »V mojem življenju že ne,« je običajen odziv na izrečena opozorila. »Tipični ognjeniki izbruhnejo vsako drugo ali tretje stoletje,« pojasnjuje vulkanolog Lionel Wilson. »Če so se morali zaradi izbruha odseliti vaši starši, ste zaskrbljeni. Toda če se je to zgodilo vašim starim staršem, potem to sodi že med izročilo.«

Da pa bi lahko razpoznali znamenja nevarnosti in jih vzeli resno, potrebujete točne informacije. Eden od tistih, ki so zbežali z gore Pelée, je dobro poznal ognjenike in razumel znamenja nevarnosti. Taka znamenja so pravilno razlagali tudi pred izbruhom gore Pinatubo. Vulkanologi, ki so tako spremljali intenzivnost nevidnih sil v gori, so tamkajšnje ljudi prepričali, da so zapustili to področje.

Nekateri se seveda še vedno ne bodo zmenili za znamenja nevarnosti in bodo vztrajali pri tem, da se ne bo nič zgodilo. Morda se bodo celo posmehovali drugim, ki odločno ukrepajo. Apostol Peter je napovedal, da bo takšno gledišče običajno tudi v naših dneh. »To najprej vedoč,« je rekel, »da pridejo v zadnjih dneh posmehovalci z zasmehovanjem, ki žive po lastnih svojih poželenjih in govoré: Kje je obljuba prihoda njegovega? Saj odkar so zaspali očetje, je vse, kakor je bilo od začetka stvaritve.« (2. Petrov 3:3, 4)

Ali verjamete, da smo v »zadnjih dneh«? John A. Garraty in Peter Gay se v The Columbia History of the World sprašujeta: »Ali naša civilizacija propada?« Zgodovinarja nato razčlenjujeta vladne težave, svetovno naraščanje kriminala in vse večjo neposlušnost državljanov, propadanje družinskega življenja, nezmožnost znanosti in tehnologije, da rešita družbene probleme, krizo avtoritete ter vsesvetovni moralni in verski padec. Nazadnje skleneta: »Če že to niso znamenja dokončnega konca, potem so jim neverjetno podobna.«

Obstaja pa tehten razlog, zakaj lahko verjamemo, da je ,konec‘ tik pred nami. Ne, ni se nam treba bati konca planeta Zemlje, kajti Biblija pravi, da je Bog »postavil [. . .] zemljo na podstave njene, da se ne gane na večne čase«. (Psalm 104:5) Pričakujemo pa lahko skorajšnji konec te hudobne stvarnosti, ki človeštvu povzroča toliko bolečin. Zakaj? Ker lahko vidimo veliko očitnih značilnosti, ki po opisu Jezusa Kristusa zaznamujejo zadnje dni tega sistema. (Glej okvir »Nekatere značilnosti zadnjih dni«.) Zakaj ne bi Jezusovih besed primerjali s svetovnimi dogodki? Če boste to naredili, boste lahko modro odločali glede sebe in svoje družine. Zakaj pa ukrepati kar takoj?

Ostati buden je resnično potrebno

Znanstveniki lahko vedo, kdaj obstaja nevarnost vulkanskega izbruha, ne morejo pa točno reči, kdaj bo izbruhnil. Podobno je tudi Jezus glede konca te stvarnosti povedal: »Za tisti dan in uro pa nihče ne ve, ne angeli nebeški, ne Sin, edini Oče sam.« (Matevž 24:36) Ker ne vemo natančno, kdaj bo konec sedanje stvarnosti, nas je Jezus takole opozoril: »Vedite pa, da bi bil hišni gospodar buden, če bi vedel, ob kateri straži pride tat, in ne bi pustil vlomiti v svojo hišo. Zato bodite tudi vi pripravljeni, kajti ob uri, ko ne pričakujete, bo prišel Sin človekov [Jezus].« (Matevž 24:43, 44, SSP)

Iz Jezusovih besed je razvidno, da bo kataklizmični konec tega sistema svet doletel nepričakovano. Četudi smo Jezusovi sledilci, moramo ,biti pripravljeni‘. Naše razmere so podobne razmeram hišnega gospodarja, ki bi se ga lahko zalotilo nepripravljenega, ker pač ne ve, kdaj bo tat vlomil v hišo.

Apostol Pavel je podobno kristjanom v Tesaloniki dejal: »Sami veste natanko, da pride dan Gospodov [Jehovov, NW] tako kakor tat po noči. [. . .] Bratje, niste v temi, da vas ta dan zagrabi kakor tat.« Pavel je tudi priganjal: »Nikar ne spimo kakor drugi, ampak bodimo budni in trezni.« (SSP) (1. Tesaloničanom 5:2, 4, 6) Kaj pomeni »bodimo budni in trezni«?

Naš beg na varno ne pomeni, da zapustimo določeno mesto, kakor je bilo pri begu kristjanov iz Jeruzalema v prvem stoletju. Ko je Pavel sovernike opominjal, naj se zbudijo iz spanja, jim je nato še prigovarjal, naj ,odvržejo dela tmine‘ in ,oblečejo Gospoda Jezusa Kristusa‘. (Rimljanom 13:12, 14) S tem ko jo bomo ubirali po Jezusovih stopinjah, bomo pokazali, da se zavedamo časa, v katerem živimo, torej da smo duhovno budni. Tako smemo upati na božansko zaščito ob uničenju te hudobne stvarnosti. (1. Petrov 2:21)

Kateri sledijo Jezusu Kristusu, živijo smiselno in zadovoljno. Biti krščanski učenec je po ugotovitvah milijonov Jehovovih prič prijeten in osvežilen jarem. (Matevž 11:29, 30, podč. op. v NW) Da nekdo postane učenec, mora najprej ,spoznati Boga, in katerega je poslal, Jezusa Kristusa‘. (Janez 17:3) Priče vsak teden obiščejo na milijone domov, da bi ljudem pomagali pridobiti si ,[točno, NW] spoznanje resnice‘. (1. Timoteju 2:4) Z veseljem bi brezplačno preučevali Biblijo tudi z vami na vašem domu. In ko boste bolj spoznali Božjo Besedo, boste brez dvoma tudi vi prepričani, da so naši dnevi drugačni. Res, skrajni čas je, da se zbudimo!

[Okvir na strani 7]

NEKATERE ZNAČILNOSTI ZADNJIH DNI

»Vstane namreč narod proti narodu.« ,Mir bo vzet z zemlje.‘ (Matevž 24:7; Razodetje 6:4)

Dve svetovni vojni v tem stoletju in na desetine drugih bojev jemljejo mir z zemlje. »Tako prva kot druga svetovna vojna sta bili drugačni od vseh preteklih vojn,« piše zgodovinar John Keegan, »drugačni po obsegu, intenzivnosti, razsežnosti ter gmotnih in človeških izgubah. [. . .] Svetovni vojni sta pomorili več ljudi, pogoltnili več bogastva in prizadejali več trpljenja nad večjim področjem zemeljske oble kakor katera koli prejšnja vojna.« Današnje vojne bolj prizadenejo ženske in otroke kakor pa vojake. Pri Mednarodnem skladu Združenih narodov za otroke ugotavljajo, da je bilo v vojnah v zadnjih desetih letih umorjenih dva milijona otrok.

»Lakote.« (Matevž 24:7; Razodetje 6:5, 6, 8)

Cene pšenice in koruze so 1996. leta silovito narasle. Razlog? Svetovne zaloge teh žitaric zadoščajo le za 50-dnevno preskrbo, kar je najmanj doslej. Za stotine milijonov siromašnih ljudi po svetu, med katerimi je mnogo otrok, naraščanje cen osnovnih živil pomeni, da gredo lačni spat.

»Potresi po raznih krajih.« (Matevž 24:7)

V zadnjih 2500 letih je umrlo po več kot 100.000 ljudi zgolj v devetih potresih. Štirje od njih so se pripetili po letu 1914.

»Krivičnost se razmnoži.« (Matevž 24:12)

Medtem ko se 20. stoletje bliža h koncu, se je močno razmahnila krivičnost oziroma protizakonje. Med strašnimi podobami teh nasilnih zadnjih dni so teroristični napadi na civiliste, hladnokrvni morilci in množični umori.

,Po raznih krajih kuge.‘ (Lukež 21:11)

V devetdesetih letih tega stoletja bo zaradi tuberkuloze verjetno umrlo 30 milijonov ljudi. Bakterije, ki prenašajo bolezni, postajajo vedno bolj odporne proti zdravilom. Naslednja smrtonosna bolezen, malarija, letno prizadene med 300 in 500 milijonov ljudi in po ugotovitvah zaradi nje umre 2 milijona ljudi. Pričakujejo, da naj bi zaradi aidsa do konca tega desetletja letno umrlo 1,8 milijona ljudi. »Danes človeštvo doživlja epidemijo nad epidemijami,« izjavlja State of the World 1996.

»Ta evangelij kraljestva se bo oznanjeval po vsem svetu.« (Matevž 24:14)

Leta 1997 so Jehovove priče več kot milijardo ur porabili pri oznanjevanju dobre novice o Kraljestvu. To sporočilo redno prinaša ljudem v 232 deželah več kot pet milijonov Prič.

[Viri slik]

FAO photo/B. Imevbore

U.S. Coast Guard photo

[Slika na straneh 4, 5]

Kristjani so zbežali iz Jeruzalema, ker so bili duhovno budni