Betel – mesto dobrega in slabega

NEKATERA mesta zaslovijo – ali pa pristanejo na slabem glasu – po dogodkih, ki so se odvijali v njih. Betel pa je nenavaden, saj je postal znan tako po dobrem kot slabem. Mestu je ime Betel, kar pomeni »Božja hiša«, dal očak Jakob. Tisoč let za tem ga je prerok Ozea imenoval »Hiša hudobije«. Kako se je to mesto iz dobrega spremenilo v slabo? In kaj se lahko naučimo iz njegove zgodovine?

Betelova povezanost z Božjim ljudstvom se je začela 1943. leta pr. n. š., ko je bil Abraham še živ. Mesto so takrat poznali po prvotnem kanaanskem imenu, Luz. Ležalo je v gričevnati deželi kakih 17 kilometrov severno od Jeruzalema. Zamislite si Abrahama in njegovega nečaka Lota, kako sta z razgledne točke visoko v hribih nad Betelom gledala na plodne planjave nižje jordanske doline. Abraham je Lota taktno opozoril na problem glede določevanja pašnikov za njune velike črede: »Nikar ne bodi prepira med menoj in teboj, med mojimi pastirji in pastirji tvojimi, ker moža brata sva. Ni li vsa dežela pred teboj? Loči se, prosim, od mene: če torej na levo, pojdem jaz na desno, če pa na desno, pojdem na levo.« (1. Mojzesova 13:3–11)

Abraham ni zahteval svoje pravice, da bi izbiral prvi. Namesto tega je pustil, da si je mlajši mož izbral boljši del. Tudi mi lahko posnemamo Abrahamovo odlično držo. Prerekanja denimo lahko hladimo, tako da na lastno iniciativo govorimo mirno in ravnamo nesebično. (Rimljanom 12:18)

Ko je čez nekaj let pri Luzu taboril Abrahamov vnuk Jakob, se mu je sanjalo nekaj nenavadnega. Videl je ,lestvico, postavljeno na zemljo, a vrh njen je segal do neba; in glej angele Božje, stopajoče gori in doli po njej. In glej GOSPODA, stoječega nadnjo.‘ (1. Mojzesova 28:11–19; primerjaj Janez 1:51.) Sanje so pomenile nekaj pomembnega. Angeli, ki jih je videl Jakob, mu bodo stregli, da se bo spolnila dana mu Božja obljuba glede semena. Jehovov vzvišen položaj nad lestvijo je pokazal, da bo On vodil angele pri tem delu.

Jakoba je zagotovilo o božanski podpori zelo prevzelo. Ko se je zbudil iz sanj, je ta kraj poimenoval Betel, kar pomeni »hiša Božja«, in Jehovu svečano obljubil: »Karkoli mi boš dal, od vsega ti dam desetino.«a (1. Mojzesova 28:20–22) Priznavajoč, da vse, kar ima, izvira od Boga, mu je želel povrniti znaten del tega v dokaz svoje hvaležnosti.

Današnjim kristjanom podobno strežejo angeli v njihovo dobro. (Psalm 91:11; Hebrejcem 1:14) Tudi oni lahko izkazujejo cenjenje za vse blagoslove tako, da so ,bogati z mnogimi zahvalami Bogu‘. (2. Korinčanom 9:11, 12, SSP)

Iz Jakobovega potomstva je sčasoma nastal narod. Njihov vodja Jozue je poganskega kralja v Betelu premagal že kmalu potem, ko je začel zavzemati Kanaan. (Jozue 12:16) V dneh sodnikov je blizu Betela živela prerokinja Debora in ljudem prenašala Jehovove besede. Mesto je redno obiskoval tudi Samuel, ko je sodil izraelski narod. (Sodniki 4:4, 5; 1. Samuelova 7:15, 16)

Betel postane središče odpadništva

Po razdelitvi kraljestva 997. leta pr. n. š. pa je bilo Betelove povezanosti s čistim čaščenjem konec. Kralj Jeroboam je Betel določil za središče čaščenja teleta, ki naj bi predstavljalo Jehova. (1. kraljev 12:25–29) Zato je Ozea Betel, ko je zanj prerokoval uničenje, imenoval »Betaven«, kar pomeni »Hiša hudobije«. (Ozea 10:5, 8)

Čeprav je Betel postal središče duhovne hudobije, so se v zvezi z njim še vedno dogajale zelo poučne stvari. (Rimljanom 15:4) Pri eni takšnih lekcij je šlo za nekega neimenovanega preroka, ki je bil z Judovega poslan v Betel napovedat uničenje njegovim oltarjem in duhovnikom. Jehova mu je še zapovedal, naj se na Judovo (le nekaj kilometrov proti jugu) vrne, ne da bi kaj jedel ali pil. Ta prerok je Izraelovemu kralju Jeroboamu hrabro objavil prerokbo in nad betelski oltar priklical zlo. Toda potem ni poslušal Boga in je jedel v hiši nekega starega preroka v Betelu. Zakaj? Stari prerok se mu je zlagal, da mu je Jehovov angel ukazal, naj sopreroku ponudi gostoljubje. Judovskega preroka je neposlušnost vodila v prezgodnjo smrt. (1. kraljev 13:1–25)

Če nam kak sovernik predlaga, da bi naredili nekaj na videz vprašljivega, kako naj se odzovemo? Zapomnimo si, da še tako dobronameren nasvet lahko škodi, če je napačen. (Primerjaj Matevž 16:21–23.) Če bomo iskali vodstvo pri Jehovu, z molitvijo in s preučevanjem njegove Besede, se bomo ognili žalostne napake tega neimenovanega preroka. (Pregovori 19:21; 1. Janezov 4:1)

Čez kakih 150 let se je na pot proti severu podal tudi prerok Amos, da bi prerokoval proti Betelu. Odločno je javno obsodil sovražno poslušalstvo, tudi duhovnika Amazija, in ta mu je nato naduto ukazal, naj ,odide, zbeži v deželo Judovo‘. Toda Amos je duhovniku neustrašno napovedal nesreče, ki se bodo zgrnile nad njegovo družino. (Amos 5:4–6; 7:10–17) Amosov zgled nas spomni, da Jehova lahko opogumi svoje ponižne služabnike. (1. Korinčanom 1:26, 27)

Naposled je zvesti Judov kralj Josija porušil ,oltar v Betelu, sežgal višavo in jo strl v prah, sežgal tudi Ašero‘. (2. kraljev 23:15, 16) Njegov odlični zgled lahko danes posnemajo starešine tako, da si goreče prizadevajo izpolnjevati Božja navodila ter da prevzemajo vodstvo pri trudu, da občina ostane čista.

Zgodovina Betela nazorno prikazuje posledice pravičnosti in hudobnosti, poslušnosti do Jehova in neposlušnosti. Mojzes je več let pred tem izraelskemu narodu dal na izbiro: »Predložil sem ti danes življenje in dobro, smrt in hudo.«​ (5. Mojzesova 30:15, 16) Če bomo o zgodovini Betela poglobljeno razmišljali, nas bo to spodbudilo, da se bomo izenačili, ne s »Hišo hudobije«, ampak z »Božjo hišo« oziroma s krajem pravega čaščenja.

[Podčrtna opomba]

[Slika na strani 23]

Ruševine na področju Betela, kjer je Jeroboam utrdil središče za čaščenje teleta