Okrepiti svoje zaupanje v Božjo pravičnost

»Da bode v GOSPODA upanje tvoje, te danes učim.« (PREGOVORI 22:19)

1., 2. a) Zakaj Jehovove priče zaupajo v Jehova? (Pregovori 22:19) b) Kaj kaže, da bi si nekateri posamezniki morali okrepiti zaupanje v Jehova?

PRAVI kristjani so blagoslovljeni s točnim spoznanjem Jehova in njegovih namenov. »Zvesti in preudarni suženj« jih ljubeče oskrbuje z duhovno »hrano ob pravem času«. (Matevž 24:45, NW) S pridobljenim spoznanjem si priskrbijo trden temelj za zaupanje v Boga. Jehovove priče torej kot skupina zelo močno zaupajo v Jehova in njegovo pravičnost.

² Videti pa je, da bi si nekateri Priče zaupanje morda še morali okrepiti. Skupnost včasih prejme pisma, ki odkrivajo dvome nad razlagami v izdajah. Ti dvomi so lahko posledica prilagoditev v razumevanju ali pa so stvar česa, kar je povezano s pisci teh pisem, še posebej, če jih to čustveno zadeva. (Primerjaj Janez 6:60, 61.)

3. Kaj se lahko zgodi tudi zvestim Jehovovim služabnikom in zakaj?

³ Tudi pravi Jehovovi služabniki denimo okušajo, da so besede iz Propovednika 9:11 resnične. Tam piše: »Obrnil sem se, in videl sem pod solncem, da ni hitrim zagotovljen tek, ne junakom zmaga, tudi ne modrim kruh, a tudi ne razumnim bogastvo, in tudi ne veščakom priljubljenost, kajti čas in razmere naklanjajo vse.« Kako pa lahko to velja v širšem, duhovnem smislu? No, morda poznamo kristjane, ki so bili nekoč takoj pripravljeni upoštevati biblijski nasvet, odločno so branili resnico, modro živeli po biblijskih načelih in si goreče pridobivali točno spoznanje. Toda danes nekateri zaradi ,časa in razmer‘, kakšne nesreče ali starosti, menijo, da so omejeni. Morda se vprašujejo, ali bodo sploh stopili v Božji novi svet, ne da bi jim bilo treba umreti.

4., 5. Zakaj kristjani nimajo razloga, da bi prenehali zaupati v Jehovovo pravičnost?

⁴ Kadar kristjanu umre zakonec, ga to hudo prizadene in ima občutek velike izgube. Kot par sta morda leta ali desetletja skupaj služila Jehovu. In preživeli zakonec ve, da se s smrtjo zakonska vez pretrga.a (1. Korinčanom 7:39) Da se zaradi tega njegovo zaupanje ne bi spodkopalo, mora nadzorovati svoja čustva. (Primerjaj Marko 16:⁠8.)

⁵ Kako modro je na smrt zakonca, očeta, matere, otroka ali tesnega krščanskega prijatelja gledati kot na priložnost, da pokažemo zaupanje v Jehovovo pravičnost! Tudi ob osebni izgubi lahko zaupamo, da Jehova ni nepravičen. Zaupamo lahko, da bo vsak, ki bo prejel večno življenje, bodisi s preživetjem bodisi z vstajenjem, srečen. Psalmist pove o Bogu naslednje: »Roko svojo odpiraš in sitiš, karkoli živi, po volji. Pravičen je GOSPOD na vseh potih svojih in milostiv v vseh svojih delih. Blizu je GOSPOD vsem, ki ga kličejo, vsem, ki ga kličejo v resnici. Voljo izpolnjuje njim, ki se ga bojé, vpitje njih sliši in jih rešuje.«​ (Psalm 145:16–19)

Občutek, da smo trpeli po nepotrebnem

6., 7. a) Zakaj nekateri Priče, ki so v preteklosti trpeli, danes morda razumejo stvari drugače? b) Zakaj naj ne bi menili, da je Jehova nepravičen, ker je dovolil, da so v preteklosti tako trpeli?

⁶ V preteklosti so nekateri Priče trpeli, ker niso hoteli sodelovati v kakšni dejavnosti, v kateri bi jim vest danes morda dovoljevala sodelovati. Kakšen brat je na primer pred leti zavrnil opravljanje civilne službe. Danes pa morda meni, da bi katero od oblik te službe lahko mirno sprejel, ne da bi ob tem prestopil krščansko nevtralnost glede sedanje stvarnosti.

⁷ Ali je bilo nepravično, da je Jehova dovolil trpeti človeku, ki ni hotel početi tega, kar bi danes morda delal brez posledic? Večina, ki je to doživela, ne misli tako. Nasprotno, veselijo se, da so imeli priložnost javno in nedvoumno pokazati, da so glede vprašanja vesoljne vrhovnosti odločeni ostati neomajni. (Primerjaj Job 27:5.) Zakaj bi sploh lahko kdo obžaloval, da je poslušal svojo vest in se neomajno postavil na Jehovovo stran? S tem ko je zvestovdano podpiral krščanska načela, kakor jih je pač razumel, oziroma ko je poslušal opozorila svoje vesti, je dokazal, da je vreden prijateljstva z Jehovom. Ni dvoma, modro se je ogibati česa, s čimer bi vznemirjali svojo vest, ali česa, s čimer bi druge verjetno navedli na spotikanje. Ob tem lahko pomislimo na zgled, ki nam ga je dal apostol Pavel. (1. Korinčanom 8:12, 13; 10:31–33)

8. Zakaj judovski kristjani, ki so nekdaj živeli po postavi, niso imeli razloga za dvom o Jehovovi pravičnosti?

⁸ Judje so lahko ugajali Jehovu, če so izpolnjevali deset zapovedi in še kakih 600 raznolikih zakonov. Toda pozneje, pod krščansko ureditvijo, jih za služenje Jehovu ni bilo več treba spolnjevati, tudi naravnim Judom ne. Med zakone, ki niso bili več obvezni, so spadale določbe glede obreze, sobote, darovanja živalskih žrtev in nekaterih prehrambenih omejitev. (1. Korinčanom 7:19; 10:25; Kološanom 2:16, 17; Hebrejcem 10:1, 11–14) Judje (tudi apostoli), ki so postali kristjani, so bili oproščeni obveze poslušati zakone, po katerih so se morali ravnati, ko so bili pod postavino zavezo. Ali so tožili, da ni bilo pravično, ko se je pod Božjo ureditvijo prej od njih zahtevalo nekaj, kar sedaj ni bilo več potrebno? Ne, veselili so se, da sedaj bolje razumejo Jehovove namene. (Dejanja 16:4, 5)

9. Kaj velja za nekatere Priče, toda zakaj nimajo razloga za obžalovanje?

⁹ V sodobnem času pa so nekateri kristjani zelo strogo gledali na to, kaj lahko in česa ne smejo storiti. In zato so bolj trpeli kakor drugi. Pozneje so si z večjim spoznanjem pogled razširili. Toda čeprav so zaradi ravnanja po svoji vesti morda bolj trpeli, pa nimajo razloga, da bi jim za to bilo žal. S tem so namreč pokazali, da so v zvestobi Jehovu pripravljeni trpeti, ,vse delati zavoljo evangelija‘, kar je zares pohvalno. Takšno bogovdanost Jehova blagoslavlja. (1. Korinčanom 9:23; Hebrejcem 6:10) Apostol Peter je z uvidom napisal: »Če ste, dobro delajoč in pri tem trpeč, stanovitni, to je prijetno pri Bogu.« (1. Petrov 2:⁠20)

Učiti se od Jona

10., 11. Kako je Jona pokazal, da ne zaupa dovolj v Jehova a) ko je dobil nalogo, naj odide v Ninive? b) ko Bog ni uničil Ninivljanov?

¹⁰ Ko je Jehova napotil Jona v Ninive, je ta pokazal, da njegovega zaupanja ne ceni dovolj. Spametoval se je šele po tem, ko je zaradi lastne nepripravljenosti ubogati prestal strašno doživetje. Uvidel je, da je naredil napako. Sprejel je nalogo v tujini in opozoril Ninivljane na bližnje uničenje. Nato pa se je zgodilo nekaj nepričakovanega: Ninivljani so se pokesali, in Jehova se je odločil, da jih ne bo uničil. (Jona 1:1–​3:⁠10)

¹¹ Kako se je na to odzval Jona? Bil je nezadovoljen in se v molitvi Bogu pritoževal. Negodoval je približno takole: ,Saj sem vedel, da se bo tako končalo! Zato že od vsega začetka nisem hotel priti v Ninive. Po vsem tem, kar sem prestal, po strahu in ponižanju, ki sta me doletela, ko me je pogoltnila velika riba, in po trdem delu, da posvarim Ninivljane pred bližnjim uničenjem, se je zgodilo tole! Ves moj trud in trpljenje sta bila brez pomena! Prav vseeno bi bilo, ko bi bil mrtev!‘ (Jona 4:1–3)

12. Kaj se lahko naučimo iz Jonove izkušnje?

¹² Ali se je Jona upravičeno pritoževal? Ali je bil Jehova nepravičen, ker se je usmilil skesanih grešnikov? Jona bi se v resnici moral veseliti; z usmrtitvijo je bilo namreč prizanešeno več desettisoč ljudem! (Jona 4:11) Toda on je z nespoštljivostjo in pritoževanjem pokazal, da nima trdnega zaupanja v Jehovovo pravičnost. Preveč je mislil nase in premalo na druge. Naučimo se torej kaj od Jona, na sebe in svoje občutke glejmo kot na manj pomembne. Bodimo prepričani, da ravnamo prav, ko poslušamo Jehova, sprejemamo vodstvo po njegovi organizaciji in priznavamo njegove odločitve. Prepričani smo, da »se bo njim, ki se Boga boje, dobro godilo«. (Propovednik 8:⁠12)

Sedaj je čas za okrepitev zaupanja!

13. Kako si lahko vsakdo okrepi zaupanje v Jehova?

¹³ Okrepiti si zaupanje v Jehova je modro. (Pregovori 3:5–8) Seveda pa ni dovolj samo moliti k Jehovu, naj nam pomaga, da bi bolj zaupali. Zaupanje raste iz točnega spoznanja, zato si moramo urediti, da bo osebno biblijsko preučevanje, tako branje Biblije kot izdaj, ki jo pojasnjujejo, postalo del našega vsakdanjika. Zelo pomembno je, da redno obiskujemo krščanske shode, se nanje dobro pripravljamo in na njih, kolikor se le da, sodelujemo. Zaupanje v Jehova in njegovo Besedo si povečamo tudi, če nam pride v navado, da se pogovarjamo z drugimi o biblijskih resnicah in obzirno premagujemo ugovore. Tako o njem vsak dan bolj razmišljamo.

14. Zakaj bo Božji narod kmalu poklican, naj bolj kot kdaj doslej zaupa v Jehova?

¹⁴ V bližnji prihodnosti bo človeško raso naenkrat zadela največja stiska doslej. (Matevž 24:21) Takrat bodo Božji služabniki morali bolj kot kdaj prej zaupati v Jehovovo pravičnost in vodstvo, za katero skrbi po svoji organizaciji. Zaupljivo bodo ubogali Božjo odredbo in simbolično storili naslednje: »Pojdi, ljudstvo moje, stopi v hrame svoje in zapri si duri za seboj: skrij se za malo časa, dokler ne preide jeza.« (Izaija 26:20) Danes so že v zaščitnem okolju več kot 85.000 občin v 232 deželah. In ne glede na to, kaj odredba »stopi v hrame svoje« morda še pomeni, pa smo lahko prepričani, da nam jo bo Jehova pomagal spolniti.

15. Kako se zaupanje poudarja v 1998. letu in zakaj je to prav?

¹⁵ Okrepiti si zaupanje je sedaj nujno. Brez zaupanja v krščanske brate, Jehovovo organizacijo in predvsem v samega Jehova ne bo mogoče preživeti. Kako zelo je zato primerno, da nas, Jehovove priče po vsem svetu, v 1998. letu letni stavek večkrat spomni, da bo ,vsak, kdor bo klical Jehovovo ime, rešen‘. (Rimljanom 10:13, NW) V to moramo zaupati še naprej. In če pri tem zaupanju opazimo najmanjšo sled negotovosti, si prizadevajmo to takoj popraviti, da, že danes.

Jehovova razsodba bo pravična

16. Kaj se lahko zgodi z zaupanjem, če ga ne razvijamo, in kako lahko to preprečimo?

¹⁶ List Hebrejcem 3:14 svari maziljene kristjane takole: »Postali smo sodeležniki Kristusa, ako le začetek zaupanja trdno ohranimo do konca.« Načeloma te besede veljajo tudi za kristjane z zemeljskim upanjem. Če zaupanja, ki smo ga imeli na začetku, ne razvijamo, lahko to splahni. Kako je zato pomembno, da si še dalje prizadevamo za točnim spoznanjem in si tako jačamo temelj našega zaupanja!

17. Zakaj lahko zaupamo, da bo Jezus prav razsojal glede preživetja?

¹⁷ Kristus bo kmalu preiskal vse narode in na podlagi tega ,ločil [ljudi, NW] enega od drugega, kakor loči pastir ovce od kozlov‘. (Matevž 25:31–33) Zaupamo lahko, da bo pri razsojanju, kdo je vreden preživeti, pravičen. Jehova ga je namreč opremil z modrostjo, uvidom in drugimi lastnostmi, ki jih bo potreboval, ko bo »sodil vesoljni svet v pravičnosti«. (Dejanja 17:30, 31) Zaupajmo torej kakor Abraham, ki je rekel: »Saj vendar ni mogoče, da bi ti [Jehova] storil kaj takega, da bi pobil pravičnega s krivičnim vred, da bi se enako zgodilo pravičnim kakor krivičnim! To ni mogoče! Ali ne bo sodnik vse zemlje ravnal pravično?« (1. Mojzesova 18:⁠25, SSP)

18. Zakaj naj ne bi bili pretirano zaskrbljeni nad nečim, kar trenutno še ne poznamo?

¹⁸ Ker popolnoma zaupamo v Jehovovo pravičnost, nam ni treba skrbeti, kako bo razrešil vprašanja, kot so: ,Kako bodo sojeni dojenčki in majhni otroci? Ali se lahko zgodi, da bo ob prihodu harmagedona še mnogo takih, ki še niso slišali dobre novice? Kako bo z duševno bolnimi? In kako bo . . .?‘ Trenutno morda res še ne vemo, kako bo Jehova to razrešil. Vsekakor pa bo ravnal po pravici. O tem ne bi smeli nikoli dvomiti. V resnici bomo morda presenečeni in veseli, ko bomo videli, da razrešuje stvari tako, kot si sami nismo nikoli domišljali. (Primerjaj Job 42:3; Psalm 78:11–16; 136:4–9; Matevž 15:31; Lukež 2:⁠47.)

19., 20. a) Zakaj ni narobe postavljati razumnih vprašanj? b) Kdaj bo Jehova priskrbel potrebne odgovore?

¹⁹ Jehovova organizacija nas ne odvrača od iskrenih, času primernih vprašanj, kot to sicer zmotno trdijo nekateri nasprotniki. (1. Petrov 1:10–12) Vendar pa nam Biblija svetuje, naj se ogibamo nespametnih, spekulativnih vprašanj. (Titu 3:9) Če postavljamo razumna vprašanja in zaradi želje, da bi našli svetopisemske odgovore, preiskujemo Božjo Besedo in krščanske izdaje, si lahko povečamo točno spoznanje in si tako okrepimo zaupanje v Jehova. Organizacija namreč posnema Jezusov zgled. On ni odgovarjal na vprašanja, za katera še ni prišel čas, da bi jih razložil. Pojasnil je: »Še veliko vam imam povedati, sedaj pa ne morete tega nositi.« (Janez 16:12) In priznal je, da sam nekaterih stvari tedaj še ni vedel. (Matevž 24:⁠36)

²⁰ Jehova nam ima še veliko odkriti. Zato ga je zelo modro čakati z zaupanjem, da nam bo svoje namene ob pravem času razodel. Zaupamo lahko, da se bomo tedaj, ko bo ta čas nastopil, veselili še nadaljnjega uvida v njegove poti. Da, če razvijamo popolno zaupanje v Jehova in organizacijo, ki jo uporablja, bomo nagrajeni. V Pregovorih 14:26, SSP, dobimo zagotovilo: »V strahu GOSPODOVEM je trdno zaupanje, svojim sinovom daje zatočišče.«

[Podčrtna opomba]

Kaj mislite?

◻ Zakaj ni modro dovoliti, da bi nam čustva spodkopala zaupanje v Jehova?

◻ Kaj se lahko naučimo iz Jonove izkušnje?

◻ Zakaj je tako pomembno preučevati Biblijo in obiskovati shode?

[Slika na strani 16]

Tudi ob osebni izgubi smo lahko prepričani, da je Jehova pravičen

[Slike na strani 18]

Ali ste prepričani, da zaupate v Jehova?