Zaupanje je mogoče obnoviti!

ZDAJŠNJE nezaupanje je resda znamenje ‚zadnjih dni‘, toda opazno je bilo že pred več tisoč leti. (2. Timoteju 3:1) Prvič se je pojavilo tam, kjer bi to najmanj pričakovali, v raju. O raju pa v Bibliji beremo: »Zasadi [. . .] Bog vrt v Edenu proti jutru in postavi vanj človeka, ki ga je bil upodobil. In stori Bog, da je pognalo iz tiste zemlje vsaktero drevje, prijetno očesu in dobro v jed, tudi drevo življenja sredi vrta in drevo spoznanja dobrega in hudega.« (1. Mojzesova 2:8, 9)

Nadaljnje vrstice nam osvetlijo, kaj ima vse to opraviti z današnjim nezaupanjem. Beremo namreč: »GOSPOD Bog zapove človeku, rekoč: Od vsega drevja s tega vrta prosto jej; a od drevesa spoznanja dobrega in hudega, od tega ne jej: zakaj tisti dan, ko bodeš jedel od njega, gotovo zapadeš smrti!« (1. Mojzesova 2:16, 17) Ali je imel Adam kakšen razlog za dvom o teh Jehovovih besedah?

V nadaljevanju beremo: »Kača je pa bila prekanjena, bolj nego katerabodi poljskih živali, ki jih je naredil GOSPOD Bog. Ona reče ženi: Ali vama je res rekel Bog, da ne jejta od vsakega drevesa s tega vrta? In žena odgovori kači: Od sadu drevja s tega vrta uživava; ali za sad tistega drevesa, ki je sredi vrta, je rekel Bog: Ne jejta od njega, tudi se ga ne doteknita, da ne umreta. Kača pa reče ženi: Nikakor ne umrjeta. Bog namreč ve, da tisti dan, ko bosta jedla od njega, se vama odpro oči, in bodeta kakor Bog ter bosta spoznala dobro in hudo. In žena je videla, da je dobro tisto drevo za jed in da je veselje očem in da je zaželeti to drevo, ker dodeli spoznanje; vzela je torej od sadu njegovega ter jedla; in dala je tudi možu svojemu, ki je bil ž njo, in jedel je.« (1. Mojzesova 3:1–6)

Adam in Eva sta s prezrtjem Božjega jasnega svarila pokazala, da ne zaupata Jehovu. Posnemala sta Božjega nasprotnika Satana, ki je govoril Evi po dobesedni kači. Satan ni zaupal v Jehovov način vladanja. Bil je ponosen in častihlepen, zato se je uprl Bogu in nato zapeljal še ljudi, da so storili enako. Navedel jih je na mišljenje, da Bogu ne gre zaupati.

In posledica? Napeti odnosi

Morda ste že opazili, da ljudje, ki ne zaupajo drugim, težko navežejo prijateljstva. Latinski pisec iz prvega stoletja pr. n. š., Publilij Sir, je napisal: »Zaupanje je edina vez prijateljstva.« Adam in Eva sta z uporom pokazala, da ne zaupata Bogu. Zato jima tudi Bog upravičeno ni mogel zaupati. Prva človeka sta tako zaradi uničenega zaupanja zgubila tudi Božje prijateljstvo. Ni videti, da bi Jehova še kdaj spregovoril z njima, potem ko ju je obsodil zaradi njunega upora.

Tudi odnos med Adamom in Evo ni bil več takšen kot prej. Jehova je Evo posvaril: »V bolečini bodeš rodila otroke, in po možu tvojem bodi poželenje tvoje, in on ti gospoduj.« (1. Mojzesova 3:16) V Ekumenski izdaji piše: »On bo [. . .] gospodoval nad teboj.« Adam je zdaj postal ženin gospodar. Namesto da bi bil njen ljubeči glavar, je nad njo gospodoval.

Adam je, potem ko sta grešila, hotel krivdo zvrniti na ženo. Njo je krivil za to, da sta bila izgnana iz popolnega vrta na neobdelano zemljo in, dokler se ne povrneta v prah, obsojena na suženjska dela v vse prej kot idealnih razmerah. (1. Mojzesova 3:17–19) Kar lahko si mislimo, da so bila zaradi tega med njima trenja. Adam se je morda razjezil in Evi zabrusil, da je ne bo nikoli več poslušal. Mogoče se je čutil upravičenega, da ji reče: ‚Odslej bom jaz gospodar!‘ Eva je lahko opazila, da Adam ne spolnjuje več vloge družinskega glavarja, in mu ni več zaupala. Skratka, z nezaupanjem v Boga so ljudje zgubili prijateljstvo z njim, obenem pa poškodovali tudi medsebojne odnose.

Komu lahko zaupamo?

Kot vidimo iz primera Adama in Eve, si vsak ne zasluži, da mu zaupamo. Kako pa naj vemo, komu lahko in komu ne moremo zaupati?

Psalm 146:3 nam svetuje: »Ne zanašajte se na poglavarje, na sina človeškega, pri katerem ni rešitve.« In v Jeremiju 17:5–7, SSP, beremo: »Preklet mož, ki zaupa v človeka in se opira na meso, njegovo srce pa se odmika od GOSPODA!«​ Toda, »blagoslovljen mož, ki zaupa v GOSPODA in je GOSPOD njegovo zaupanje«.​

Seveda ni vedno narobe zaupati ljudem. Ti svetopisemski stavki le poudarjajo, da zaupati Bogu ni nikoli narobe, to, da zaupamo nepopolnemu človeku, pa lahko včasih vodi v nesrečo. Kateri denimo zaupajo ljudem, da bodo dosegli, kar zmore edino Bog – rešitev in vzpostavitev popolnega miru in varnost – so na dobri poti, da bodo razočarani. (Psalm 46:9; 1. Tesaloničanom 5:⁠3)

Ljudem in človeškim ustanovam gre pravzaprav zaupati le tako dolgo, dokler ravnajo v skladu z Božjimi nameni in načeli. Če si torej želimo pridobiti zaupanje drugih, moramo govoriti resnico ter biti pošteni in zanesljivi. (Pregovori 12:19; Efežanom 4:25; Hebrejcem 13:18) Le če ravnamo po biblijskih načelih, nam bodo drugi lahko upravičeno zaupali, kar bo v obojestransko spodbudo.

Obnovitev zaupanja

Jehovove priče imajo tehtne razloge za to, da zaupajo Bogu in da spodbujajo tudi druge, naj mu zaupajo. Jehova je namreč zvest in vdan, nanj se lahko vselej zanesemo, da bo res storil tisto, kar reče, saj »ni mogoče, da bi Bog lagal«. Če zaupamo Bogu ljubezni, ne bomo nikoli razočarani. (Hebrejcem 6:18; Psalm 94:14; Izaija 46:9–11; 1. Janezov 4:⁠8)

Ljudem, ki združeno zaupajo Jehovu in živijo po njegovih načelih, je to močan motiv, da zaupajo tudi drug drugemu. V svetu, prežetem z nezaupanjem, je resnična radost najti zanesljive ljudi! Zamislite si, kako drugačen bi bil svet, če bi lahko popolnoma zaupali vsemu, kar kdo reče ali naredi! V prihajajočem novem svetu, ki ga obljublja Bog, bo tako. Nikoli več ne bo prišlo do nezaupanja!

Bi radi živeli takrat? Če bi, vas Jehovove priče vabijo, da si okrepite zaupanje v Boga in njegove obljube, tako da se več naučite o njegovih zahtevah za življenje. S preučevanjem Biblije se lahko prepričate, da Bog obstaja, da se zanima za blaginjo ljudi in da bo kmalu opravil s svetovnimi problemi po svojem Kraljestvu. Milijoni so se že naučili zaupati Bogu in njegovi Besedi, Bibliji. Jehovove priče vam bodo z veseljem pokazali, kako opravljajo svojo javno brezplačno službo biblijskega poučevanja. Lahko pa pišete tudi izdajateljem te revije za nadaljnje informacije.

[Poudarjeno besedilo na strani 5]

Z nezaupanjem v Boga se poškodujejo tudi medčloveški odnosi

[Poudarjeno besedilo na strani 6]

Ljudem gre zaupati le tedaj, če ravnajo v skladu z Božjimi načeli