Družina – Božja ureditev

Hebrejska beseda mišpahah’ (družina) se nanaša na družinsko skupnost, v širšem pomenu pa na rod, ljudstvo oziroma narod. Tudi grška beseda patria’ je pomensko široka. Začetnik družinske ureditve je Bog Jehova. Je Oče nebeške družine in njemu ,vse družine na zemlji dolgujejo svoje ime‘. (Efežanom 3:14, 15, NW) Jehova je namreč ustanovil prvo človeško družino in njegov namen je bil, da se po njej naseli zemljo. Poleg tega je Adamu, čeprav grešniku, dovolil imeti družino in otroke »po svoji podobi, po svoji sličnosti«. (1. Mojzesova 5:3) Jehova v Bibliji odkriva, da pripisuje veliko pomembnost božansko podeljeni zmožnosti razmnoževanja, sredstvu, po katerem človek lahko nadaljuje na zemlji svoje ime in družinsko vejo. (1. Mojzesova 38:8–10; 5. Mojzesova 25:5, 6, 11, 12)

Družina je bila osnovna celica starohebrejske družbe. Bila je majhna vladavina; oče je bil kot poglavar odgovoren Bogu, mati pa je bila v gospodinjstvu druga oskrbnica otrok. (Dejanja 2:29; Hebrejcem 7:4) Družina je bila v malem odsev Božje velike družine. Bog je v Bibliji prikazan kot mož ,gornjega Jeruzalema‘, ki pa je mati njegovih otrok. (Galatom 4:26; primerjaj Izaija 54:5.)

V krščanski občini so družino priznavali za osnovno celico krščanske družbe. V Krščanskih grških spisih je veliko prostora posvečenega napotkom glede družinskih odnosov. Možu je zopet dana prednost glavarstva v družini, žena je podrejena možu in upravlja gospodinjstvo pod njegovim nadzorom. (1. Korinčanom 11:3; 1. Timoteju 2:11–15; 5:14) Pavel s tem, ko Jezusa primerja z možem in družinskim poglavarjem ,žene‘ občine, opominja može, naj glavarstvo izvajajo v ljubezni, ženam pa svetuje, naj spoštujejo svoje može in se jim podrejajo. (Efežanom 5:21–33) Otrokom je zapovedano, naj ubogajo starše, in očetom je posebej naložena odgovornost vzgajanja otrok v disciplini in Jehovovi umski uravnavi. (Efežanom 6:1–4, NW)

Družina je resnično božja ureditev in kako hvaležni smo Jehovu za napotke in vodstvo, da tako lahko vsi uživamo srečno družinsko življenje.