Jehovova organizacija vas v strežbi podpira

»Videl sem drugega angela, letečega po sredi neba, ki je imel večen evangelij, da ga oznani.« (RAZODETJE 14:6)

1. Kako so bili Jehovove priče že preskušani in kako so lahko vse to preživeli?

ZAKAJ je tako pomembno priznati, da Jehovova nebeška organizacija podpira krščansko strežbo? Ali bi Jehovove priče sploh lahko oznanili dobro novico o Božjem kraljestvu po vsem tem sovražnem svetu, če jih ne bi podpirala Jehovova nebeška vojska? Oznanjali so v stoletju hudega nacionalizma, totalitarnih političnih sistemov, svetovnih vojn in premnogih nadlog. Mar bi brez Jehovove pomoči lahko preživeli vso to proti njim naperjeno mednarodno poplavo predsodkov, pristranskosti in pogosto tudi nasilno preganjanje? (Psalm 34:⁠7)

Preživeli kljub svetovnemu nasprotovanju

2. Kakšna vzporednica je med pravimi kristjani iz prvega stoletja in današnjimi?

² V tem 20. stoletju so verski in politični sovražniki na vse mogoče načine, zakonite in druge, ovirali Jehovovo delo, da bi ga tako preprečili oziroma udušili. Krščanske brate in sestre so preganjali, jih pred javnostjo napačno predstavljali, blatili, obrekovali, mnoge celo umorili, in k vsemu temu je pogosto ščuvala duhovščina Babilona Velikega. Za današnje kristjane bi lahko rekli enako, kot so za prve, namreč da »je [za to ločino] znano, da ji povsod ugovarjajo«. Prav kakor se je judovska duhovščina v času Kristusa na vse kriplje trudila, da bi ustavila njegovo strežbo, se tudi danes duhovščina in odpadniki skupaj s svojimi političnimi ljubimci trudijo zadušiti veliko izobraževalno pričevalsko delo Jehovovega ljudstva. (Dejanja 28:22; Matevž 26:59, 65–67)

3. Kaj se lahko naučimo iz značajnosti, ki jo je pokazala Henryka Žur?

³ Za primer si oglejmo, kaj se je zgodilo na Poljskem 1. marca 1946. Ko je petnajstletna Priča Henryka Žur iz okolice Chelma s Sopričo, bratom, v bližnji vasi obiskovala zainteresirane ljudi, so ju ujeli člani katoliškega vojaškega odreda Narodowe Sily Zbrojne (Narodne oborožene sile). Brata so hudo pretepli, toda ostal je živ. S Henryko pa ni bilo tako. Več ur so jo grozovito mučili, da bi jo prisilili, da bi se po katoliško prekrižala. Eden od mučiteljev ji je dejal: »Verjemi kar hočeš, le prekrižaj se po katoliško, sicer boš dobila kroglo v glavo!« Je Henryka zaradi tega popustila v značajnosti? Ne. Ti verski strahopetci so jo odvlekli v bližnji gozd in jo ustrelili. Vendar ona je zmagala! Značajnosti ji niso mogli zlomiti.a (Rimljanom 8:35–39)

4. Kako so politični in verski elementi že skušali zatreti oznanjevanje Kraljestva?

⁴ Že več kot sto let so Božji novodobni služabniki žrtve surovosti in nespoštovanja. Ker Jehovove priče niso in tudi ne želijo biti del Satanovih glavnih religij, se zdijo ravno pravšnja tarča kritikov polnih predsodkov oziroma fanatičnih nasprotnikov. Pa tudi politični elementi jih včasih kruto napadajo. Že mnogo Prič je zaradi svoje vere umrlo mučeniške smrti. Celo tam, kjer vlada demokracija, so skušali preprečiti oznanjevanje dobre novice. Leta 1917 je duhovščina v Kanadi in Združenih državah Preučevalcem Biblije, kot so se Priče takrat imenovali, podtaknila obtožbe, češ da so prevratniki. Uslužbence Watch Tower Society so po krivici zaprli, kasneje pa le oprostili obtožbe. (Razodetje 11:7–9; 12:⁠17)

5. Katere besede že ves čas spodbujajo Jehovove služabnike?

⁵ Satan je skušal že z vsemi svojimi sredstvi ustaviti Kristusove brate in njihove zvestovdane tovariše v oznanjevanju. Vendar niti grožnje, zastraševanje, telesno nasilje, zapori, koncentracijska taborišča niti smrt niso mogli utišati Jehovovih prič, kot je to razvidno iz premnogo izkušenj. Tako je bilo pravzaprav že vso zgodovino. Že ničkolikokrat so jim bile v spodbudo Elizejeve besede: »Ne boj se, zakaj več jih je z nami nego ž njimi!«​ Seveda, en razlog je v tem, da je zvestih angelov veliko več kot Hudičevih hord! (2. kraljev 6:16; Dejanja 5:27–32, 41, 42)

Jehova blagoslavlja goreče oznanjevanje

6., 7. a) Kako so se na začetku trudili oznanjevati dobro novico? b) Kakšna koristna sprememba je nastopila leta 1943?

⁶ Jehovove priče so v dvajsetem stoletju segli po mnogih tehnoloških izboljšavah, da bi še pred koncem razširili in pospešili to veliko delo oznanjevanja. Že leta 1914 je pastor Russell, prvi predsednik Watch Tower Bible and Tract Society, spodbudil k uporabi diapozitivov in filma. To dvoje so sinhronizirali z biblijskim komentarjem na gramofonskih ploščah in nastala je biblijska predstava »Fotodrama Stvarjenje«, ki je trajala osem ur. Ob njej se je takrat navduševalo občinstvo mnogih dežel. Kasneje, v tridesetih in štiridesetih letih tega stoletja, so Priče postali znani po svojem pohišnem oznanjevanju s prenosnimi gramofoni, na katerih so predvajali posnetke biblijskih govorov J. F. Rutherforda, drugega predsednika Skupnosti.

⁷ Pogumen korak naprej pa je bil narejen leta 1943, ko je Skupnosti kot tretji predsedoval Nathan H. Knorr. Takrat so sklenili v vsaki občini ustanoviti šolo za strežnike. V njej naj bi se Priče učili oznanjevati in poučevati po hišah brez gramofonskih posnetkov. Kasneje so bile ustanovljene še druge šole: za spopolnjevanje misijonarjev, polnočasnih pionirjev, občinskih starešin in odgovornih nadzornikov v podružnicah Watch Tower Society. In kakšen je bil rezultat?

8. Kako so Priče leta 1943 pokazali močno vero?

⁸ Davnega leta 1943, sredi druge svetovne vojne, je bilo v 54 deželah skupaj le 129.000 dejavnih Prič. Kljub temu pa so verovali in bili trdno prepričani, da se bo Matevžev evangelij 24:14 spolnil, še preden bi prišel konec. Prepričani so bili, da bo Jehova poskrbel za oznanitev pomembnega svarilnega sporočila, še preden se bodo začeli dogodki, ki bodo vodili do konca te pokvarjene stvarnosti. (Matevž 24:21; Razodetje 16:16; 19:11–16, 19–21; 20:1–3) Pa je bil njihov trud poplačan?

9. Katera dejstva dokazujejo, da oznanjevanje napreduje?

⁹ Trenutno je vsaj 13 dežel z več kot 100.000 dejavnimi Pričami. V nekaterih od teh dežel prevladuje katoliška cerkev. Pa si poglejmo, kakšno je tam dejansko stanje. Brazilija ima kakih 450.000 oznanjevalcev dobre novice, na slovesnosti v spomin na Kristusovo smrt leta 1997 pa je bilo več kot 1,200.000 navzočih. Drug takšen zgled je Mehika, kjer je skoraj 500.000 Prič, na praznovanju spominske slovesnosti pa je bilo navzočih dobrih 1,600.000. Takšne katoliške države so še Italija (s približno 225.000 Pričami), Francija (s kakimi 125.000), Španija (s preko 105.000) in Argentina (z več kot 115.000 Pričami). V Združenih državah, kjer prevladujejo protestantska, katoliška in judovska vera, pa je kakih 975.000 Prič in na spominski slovesnosti je bilo dobrih 2,000.000 navzočih. Resnično, ogromne množice zapuščajo Babilon Veliki, svetovni krivoverstveni imperij skupaj z njegovimi mističnimi nauki, ter se obračajo k Božjim preprostim in zanesljivim obljubam o ‚novih nebesih in novi zemlji‘. (2. Petrov 3:13; Izaija 2:3, 4; 65:17; Razodetje 18:4, 5; 21:1–4)

Prilagoditi se potrebam ljudi

10. Kako so se ponekod razmere spremenile?

¹⁰ Mnogo teh, ki so se obrnili k Jehovu po Kristusu Jezusu, so oznanjevalci našli v službi po hišah. (Janez 3:16; Dejanja 20:20) Uporabljajo pa tudi drugačne metode. Časi so se spremenili in gospodarske razmere so takšne, da morajo mnoge žene delati tudi zunaj doma. Zato je pogosto med tednom mogoče najti doma le malo ljudi. Jehovove priče so se temu prilagodili. Po zgledu Jezusa in njegovih zgodnjih učencev gredo tja, kjer je ljudi mogoče najti, seveda ob ustreznem času. (Matevž 5:1, 2; 9:35; Marko 6:34; 10:1; Dejanja 2:14; 17:16, 17)

11. Kje vse oznanjujejo danes Jehovove priče in s kakšnim uspehom?

¹¹ Priče obzirno pristopajo k ljudem na velikih parkiriščih, v nakupovalnih središčih, tovarnah, na uradih, v podjetjih, šolah, na policiji, bencinskih črpalkah, v hotelih in restavracijah ter na ulici. Skratka, oznanjujejo povsod, kjer lahko najdejo ljudi. Kadar pa so ti doma, jih pač obiščejo na domu. Zaradi takšnega prilagojenega in praktičnega pristopa oddajo več biblijske literature, najdejo ovcam podobne ljudi in začenjajo nove biblijske pouke. Dobrih pet milijonov in pol prostovoljnih oznanjevalcev goreče opravlja največje vzgojno-izobraževalno delo v vsej človeški zgodovini! Ali imate to prednost, da ste eden od njih? (2. Korinčanom 2:14–17; 3:5, 6)

Kaj motivira Jehovove priče?

12. a) Kako Jehova uči svoje ljudstvo? b) Kakšen vpliv ima ta pouk?

¹² Kje pa ima pri vsem tem svoje mesto nebeška organizacija? Izaija je prerokoval: »Vsi otroci tvoji bodo učenci GOSPODOVI in obilen mir bode otrokom tvojim.« (Izaija 54:13) Jehova to svetovno enotno bratovščino poučuje po svoji vidni organizaciji na zemlji, v kraljestvenih dvoranah, na zborovanjih in zborih. Rezultat tega sta enotnost in mir. Jehovov pouk je ustvaril edinstveno ljudstvo, ki je, naj živi tu ali tam v tem razdiralnem in razdeljenem svetu, poučeno tako, da drug drugega in svoje bližnje, namesto sovraži, ljubi tako kakor sebe. (Matevž 22:36–40)

13. Kako smo lahko prepričani, da delo oznanjevanja vodijo tudi angeli?

¹³ Ljubezen je tista, ki Jehovove priče motivira, da še naprej oznanjujejo kljub splošni otopelosti ali preganjanju. (1. Korinčanom 13:1–8) Vedo, da je njihovo življenje rešujoče delo vodeno iz nebes, kot to piše v Razodetju 14:6. Katero sporočilo pa se oznanja pod angelskim vodstvom? »Bojte se Boga in dajte mu slavo, kajti prišla je ura sodbe njegove; in molite njega, ki je naredil nebo in zemljo in morje in studence vodá.« Z oznanjevanjem dobre novice o Kraljestvu se resnično poveličuje Jehovovo ime. Ljudi se vabi, naj dajo slavo Stvarniku, Bogu, ne pa stvarjenju in slepi evoluciji. Zakaj pa je to oznanjevanje tako nujno? Ker je prišla ura obsodbe Babilona Velikega in vseh drugih oblik Satanove vidne stvarnosti. (Razodetje 14:7; 18:8–10)

14. Kdo vse sodeluje v tej veliki poučevalni akciji?

¹⁴ Pri tem delu oznanjevanja ni izvzet noben posvečen kristjan. Duhovni starešine so pri tem delu prvi v občini. Usposobljeni pionirji so z njim popolnoma prežeti. In tudi drugi goreči oznanjevalci širijo to sporočilo o Kraljestvu na vse konce sveta, pa naj zmorejo oznanjevati le nekaj ur mesečno ali pa zelo veliko. (Matevž 28:19, 20; Hebrejcem 13:7, 17)

15. Kaj med drugim dokazuje, da oznanjevanje Jehovovih prič ni brez učinka?

¹⁵ Pa ima ves ta trud kakšen učinek na svet? Preprost dokaz, da ga ima, je že ta, da Jehovove priče velikokrat omenjajo na televiziji in v časopisih. Ob tem pogosto poudarjajo našo vztrajnost in odločenost doseči vsakogar. Naša gorečnost in stalna navzočnost resnično puščata velik vtis, pa četudi večina ljudi zavrne sporočilo in sporočevalce!

Goreče naproti sklenitvi oznanjevanja

16. Kakšno stališče bi morali odsevati sedaj, ko je ostalo le še malo časa?

¹⁶ Ne vemo, koliko časa je še ostalo tej stvarnosti. To nam tudi ni treba vedeti, če je naš motiv služenja Jehovu iskren. (Matevž 24:36; 1. Korinčanom 13:1–3) Vemo pa, da se mora »poprej« oznaniti dobra novica, da bi se pokazale Jehovova ljubezen, moč in pravica. (Marko 13:10) Zato: naj smo konec tega hudobnega, krivičnega in nasilnega sveta željno čakali še toliko let, moramo po svojih najboljših možnostih goreče živeti v skladu s posvetitvijo. Morda smo že v letih ali bolni, toda kljub temu lahko služimo Jehovu enako goreče kakor takrat, ko smo bili še mlajši oziroma bolj zdravi. Resda morda ne moremo več preživeti toliko časa v strežbi, kot smo to nekoč, prav gotovo pa je lahko naša hvalna daritev Jehovu še vedno kvalitetna. (Hebrejcem 13:⁠15)

17. Povejte spodbuden doživljaj, ki nam lahko vsem pomaga.

¹⁷ Naj smo torej mladi ali stari, bodimo goreči in spregovorimo o našem spodbudnem sporočilu o novem svetu z vsemi, s katerimi se srečamo. Posnemajmo po naravi sicer plaho sedemletno deklico iz Avstralije. V kraljestveni dvorani je slišala, kako pomembno je, da vsi oznanjujemo, pa je, preden sta se z mamo nekega dne odpravili v trgovino, v svojo torbico dala dve biblijski brošuri. Medtem ko se je mati mudila pri blagajni, je mala izginila. Mati je gledala, kje je. Zagledala jo je pri neki gospe, kako ji ponuja brošuro! Pohitela je tja, da bi se gospe opravičila za morebitne sitnosti. Toda gospa je brošuro z veseljem vzela. Ko je bila mati spet sama s hčerko, jo je vprašala, kako je zbrala pogum, da je ogovorila neznanega človeka. »Rekla sem si: Pozor, pripravljeni, zdaj! In šla!«

18. Kako lahko pokažemo izrednega duha?

¹⁸ Vsi potrebujemo duha, kakršnega je pokazala ta mala Avstralka, še posebej, da bi lahko pristopili z dobro novico k neznancem ali celo uradnikom. Morda se bojimo, da nas bodo zavrnili. Toda ne pozabimo Jezusovih besed: »Ne skrbite, kako ali s čim bi se zagovarjali ali kaj bi povedali: zakaj sveti Duh vas nauči v tisti uri, kaj je treba reči.« (Lukež 12:11, 12)

19. Kaj menite o svoji strežbi?

¹⁹ Zaupajte torej Bogu, da vam bo pomagal s svojim duhom, ko prijazno pristopate k ljudem z dobro novico. Milijoni zaupajo moškim in ženskam, ki tega pogosto niso vredni, ki danes so, jutri pa jih lahko že ni več. Mi pa zaupamo v Jehova in njegovo nebeško organizacijo – Kristusa Jezusa, svete angele in obujene maziljene kristjane – ki živijo večno! Zatorej si zapomnimo: »Več jih je z nami nego ž njimi!« (2. kraljev 6:⁠16)

[Podčrtna opomba]

Kaj boste odgovorili?

◻ Kakšno vlogo je imela Božja nebeška organizacija pri tem, da je Jehovovo ljudstvo preživelo?

◻ Kateri politični in verski elementi napadajo Jehovove priče v tem dvajsetem stoletju?

◻ Kako so Jehovove priče prilagajale strežbo trenutnim potrebam?

◻ Kaj vas motivira k oznanjevanju?

[Slika na strani 17]

Henryka Žur

[Slike na strani 18]

Japonska

Martinik

Združene države

Kenija

Združene države

Jehovove priče oznanjujejo vedno in povsod, kjer so ljudje

[Slika na strani 20]

Na začetku tega stoletja so sporočilo o Kraljestvu širili z gramofoni