Skorajšnja svoboda slave za Božje otroke

»Stvari so podvržene ničemurnosti [. . .] z upanjem, da bo tudi stvarstvo samo rešeno iz sužnjevanja minljivosti v svobodo slave otrok Božjih.« (RIMLJANOM 8:20, 21)

1. Kako je bila Jezusova žrtev upredpodobljena na spravni dan?

JEHOVA je dal svojega edinorojenega Sina v odkupno žrtev, ki je 144.000 ljudem odprla pot v nebeško življenje in ostalemu človeštvu dala upanje na večno življenje na zemlji. (1. Janezov 2:1, 2) Kot smo videli že v prejšnjem članku, je bila Jezusova žrtev za duhovno posinovljene kristjane upredpodobljena z dogodkom, ko je Izraelov veliki duhovnik na vsakoletni spravni dan daroval junca v daritev za greh zase, za svojo družino in za Levijev rod. Prav tako je istega dne daroval kozla kot daritev za greh za vse ostale Izraelce, tako kot bo tudi Kristusova žrtev koristila vsemu človeštvu. Živi kozel pa, ki so ga poslali v puščavo, je simbolično odnesel vsemu ljudstvu grehe, ki so jih zagrešili v minulem letu.a (3. Mojzesova 16:7–15, 20–22, 26)

2., 3. Kaj pomenijo Pavlove besede iz Lista Rimljanom 8:20, 21?

² Potem ko je apostol Pavel opisal upanje ljudi, ki bodo postali nebeški ‚Božji sinovi‘, je še rekel: »Koprnenje vseh stvari pričakuje razodetja sinov Božjih. Zakaj stvari so podvržene ničemurnosti, ne iz lastne volje, ampak zavoljo tistega, ki jih je podvrgel, z upanjem, da bo tudi stvarstvo samo rešeno iz sužnjevanja minljivosti v svobodo slave otrok Božjih.« (Rimljanom 8:14, 17, 19–21) Kaj pomenijo te besede?

³ Naš praoče Adam je bil, že ko je bil kot popoln človek ustvarjen, »Božji sin [ali otrok]«. (Lukež 3:38, NW) Ker pa je grešil, je postal ‚suženj minljivosti‘ in to prenesel še na ves človeški rod. (Rimljanom 5:12) Bog je dovolil, da so bili ljudje zaradi podedovane nepopolnosti že ob rojstvu prepuščeni ‚ničemurnosti‘, toda dal jim je upanje po ‚semenu‘, Jezusu Kristusu. (1. Mojzesova 3:15; 22:18; Galatom 3:16) Tako Razodetje 21:1–4 kaže na čas, ko ‚smrti, žalovanja, vpitja, bolečine ne bo več‘. To je obljubljeno ‚ljudem‘, zato smo lahko prepričani, da bodo pripadniki nove zemeljske človeške družbe, zemeljski ‚Božji otroci‘, ki bodo živeli pod kraljestveno vlado, okusili prenovo uma in telesa, deležni bodo popolnega zdravja in večnega življenja. Med Kristusovo tisočletno vlado bodo poslušni ljudje ‚rešeni iz sužnjevanja minljivosti‘. Potem ko bodo med končno preskušnjo dokazali, da so zvestovdani Jehovu, bodo za vselej rešeni podedovanega greha in smrti. (Razodetje 20:7–10) Tisti na zemlji bodo tedaj uživali »svobodo slave otrok Božjih«.

»Pridi!« pravijo

4. Kaj pomeni ‚vzeti vodo življenja brezplačno‘?

⁴ Kako čudovito upanje je pred človeštvom! Ni čudno, da duhovno posinovljeni kristjani, ki so še na zemlji, tako goreče in med prvimi o tem pripovedujejo drugim! Maziljeni preostanek, ki bo nekoč postal del ‚neveste‘, oslavljenega Jagnjeta, Jezusa Kristusa, sodeluje pri izpolnitvi naslednjih preroških besed: »Duh in nevesta govorita: Pridi! In kdor sliši, naj reče: Pridi! In kdor je žejen, pridi; kdor hoče, vzemi vodo življenja brezplačno.« (Razodetje 21:2, 9; 22:1, 2, 17) Ne, koristi Jezusove odkupne žrtve nikakor niso omejene le na 144.000 maziljenih. Božji duh še vedno deluje po preostalih iz razreda neveste na zemlji in govori: »Pridi.« Vsak, ki to sliši in je žejen pravičnosti, je vabljen, da reče »Pridi« in se poprime Jehovove velikodušne priprave za rešitev.

5. Koga v svoji sredi se Jehovove priče veselijo?

⁵ Jehovove priče verujejo v Božjo pripravo za življenje po Jezusu Kristusu. (Dejanja 4:12) Veseli so, da so med njimi ljudje poštenega srca, ki se želijo učiti o Božjih namenih in spolnjevati Božjo voljo. Njihove kraljestvene dvorane so v tem ‚času konca‘ odprte za vse, ki želijo ‚priti in vzeti vodo življenja brezplačno‘. (Daniel 12:⁠4)

Spremembe, medtem ko je mineval čas

6. Kako je Božji duh deloval na Jehovove služabnike v različnih časovnih obdobjih?

⁶ Bog ima za spolnjevanje svojih namenov svoj določeni čas, od česar je odvisno njegovo ravnanje z ljudmi. (Propovednik 3:1; Dejanja 1:7) Bog je denimo tudi na svoje služabnike iz predkrščanske dobe poslal svojega duha, toda ti niso bili njegovi duhovni posinovljenci. Šele z Jezusom je prišel čas, ko naj bi Jehova s svetim duhom posinovil posvečene može in žene, tako da bi ti dobili nebeško dediščino. Kako pa je danes? Isti duh deluje tudi na Jezusove ‚druge ovce‘, le da v njih ne vzbuja upanja in želje za nebeško življenje. (Janez 10:16) Z upanjem na večno življenje na rajski zemlji, ki so ga prejeli od Boga, z veseljem podpirajo maziljeni preostanek pri oznanjevanju v tem prehodnem obdobju iz starega v Božji pravični novi svet. (2. Petrov 3:5–13)

7. Z žetvijo koga so se Preučevalci Biblije predvsem ukvarjali in kaj so vedeli o raju?

⁷ Napoved, da bo Bog ‚peljal mnogo sinov v slavo‘, se je začela spolnjevati ob binkoštih leta 33 n. š., ko je izlil svetega duha in očitno tudi določil čas, ko bo zbral ves duhovni ‚Božji Izrael‘, vseh 144.000. (Hebrejcem 2:10; Galatom 6:16; Razodetje 7:1–8) V tej reviji je po letu 1879 pogosto pisalo o žetvi, ki je zajemala maziljene kristjane. Toda Preučevalci Biblije (sedaj Jehovove priče) so vedeli, da je po Svetem pismu tudi upanje na večno življenje na rajski zemlji. Tako je denimo leta 1883 v julijski številki Watch Tower pisalo: »Ko bo Jezus vzpostavil svoje kraljestvo, odstranil zlo idr., bo ta zemlja postala raj [. . .] in vsi, ki so zdaj v grobovih, bodo živeli v njem. Če bodo poslušni njegovim zakonom, bodo v njem lahko večno živeli.« Mineval je čas, žetev maziljencev je šla h koncu in postopoma so v Jehovovo organizacijo začeli z žetvijo prihajati takšni, ki niso imeli nebeškega upanja. Bog pa je medtem svojim maziljenim služabnikom, nanovo rojenim kristjanom, podeljeval pomemben uvid. (Daniel 12:3; Filipljanom 2:15; Razodetje 14:15, 16)

8. Kako je v zgodnjih tridesetih letih tega stoletja napredovalo razumevanje zemeljskega upanja?

⁸ Ti z zemeljskim upanjem so se s krščansko občino začeli družiti še zlasti po letu 1931. Tega leta je Jehova preostanek duhovno posinovljenih kristjanov razsvetlil k spoznanju, da se 9. poglavje Ezekiela nanaša na ta zemeljski razred, ki je zaznamovan za preživetje v Božji novi svet. Leta 1932 so ugotovili, da današnje ovcam podobne ljudi predpodablja Jehujev tovariš Jonadab (Jehonadab). (2. kraljev 10:15–17) Leta 1934 pa je postalo očitno, da bi se morali tudi »Jonadabi« posvetiti Bogu. In leta 1935 so ugotovili, da »velika množica«, za katero so sprva menili, da je drugotni duhovni razred, ki naj bi sestavljal »tovarišice« Kristusove neveste v nebesih, predstavlja druge ovce z zemeljskim upanjem. (Razodetje 7:4–15; 21:2, 9; Psalm 45:14, 15) Tako so se maziljenci še zlasti po letu 1935 lotili iskanja tistih pokončnih ljudi, ki si želijo večno živeti na rajski zemlji.

9. Zakaj so po letu 1935 nekateri kristjani nehali jemati simbole na Gospodovi večerji?

⁹ Po letu 1935 so nekateri kristjani na Gospodovi večerji nehali jemati simbola, kruh in vino. Zakaj? Ker so spoznali, da imajo zemeljsko upanje, ne nebeško. Neka žena, ki se je krstila leta 1930, je povedala: »[Jemanje simbolov] je bilo sicer nekaj primernega, še zlasti za goreče polnočasne strežnike, pa vendar nisem bila nikoli prepričana, da imam nebeško upanje. Nato pa nam je bilo leta 1935 dobro pojasnjeno, da se zbira velika množica, ki upa, da bo večno živela na zemlji. Mnogi smo se razveselili, ko smo dojeli, da smo del te velike množice, in smo nehali jemati simbole.« Tudi krščanske publikacije so se vsebinsko spremenile. V prejšnjih letih so bile zasnovane predvsem za Jezusove duhovno rojene sledilce, po letu 1935 pa je ‚zvesti suženj‘ po Stražnem stolpu in drugi literaturi dajal duhovno hrano, primerno tako za potrebe maziljencev kot tudi njihovih tovarišev z zemeljskim upanjem. (Matevž 24:45–47)

10. Kako je lahko nezvesti maziljenec nadomeščen?

¹⁰ Toda denimo, da kdo od maziljencev postane nezvest. Ali ga bo kdo nadomestil? Pavel je nekaj o tem nakazal, ko je govoril o simbolični oljki. (Rimljanom 11:11–32) Če je koga od duhovnih posinovljencev res treba nadomestiti, bo Bog verjetno za nebeško življenje poklical koga, ki mu že dolga leta zgledno služi. (Primerjaj Lukež 22:28, 29; 1. Petrov 1:6, 7.)

Veliko razlogov za hvaležnost

11. Kaj nam zagotavlja Jakob 1:17, pa naj imamo takšno ali drugačno upanje?

¹¹ Naj služimo Jehovu zvesto tu ali tam, bo ustregel našim potrebam in krepostnim željam. (Psalm 145:16; Lukež 1:67–74) Zato: naj res imamo nebeško upanje ali pa so naši obeti zemeljski, se imamo upravičeno za kaj zahvaliti Bogu. On vselej dela le tisto, kar je za te, ki ga ljubijo, najboljše. Učenec Jakob je rekel, da je »vsak dober dar in vsako popolno darilo [. . .] od zgoraj in prihaja od Očeta luči«, Boga Jehova. (Jakob 1:17) Oglejmo si nekaj teh darov in blagoslovov.

12. Zakaj lahko rečemo, da je Jehova dal vsakemu od svojih zvestih služabnikov čudovito upanje?

¹² Jehova je vsem svojim zvestim služabnikom dal čudovito upanje. Nekatere je poklical k nebeškemu upanju. Svojim predkrščanskim pričam pa je dal sijajno upanje na vstajenje v večno življenje na zemlji. Tako je denimo Abraham veroval v vstajenje in čakal »mesta, stoječega na trdnih temeljih«, nebeškega Kraljestva, pod katerim bo obujen v življenje na zemlji. (Hebrejcem 11:10, 17–19) In v tem času konca je Bog spet milijonom podelil upanje na večno življenje na rajski zemlji. (Lukež 23:43; Janez 17:3) Vsak, komur Jehova podeli takšno veličastno upanje, bi prav gotovo moral biti za to neizmerno hvaležen.

13. Kako Božji sveti duh deluje na Božje ljudstvo?

¹³ Jehova svojemu ljudstvu podarja sveti duh. Kristjani z nebeškim upanjem so s svetim duhom maziljeni. (1. Janezov 2:20; 5:1–4, 18) Božjim služabnikom, ki si obetajo življenje na zemlji, pa ta duh pomaga in jih vodi. Eden takšnih je bil Mojzes, ki je imel Jehovovega duha, pa tudi 70 drugih mož, ki so mu bili postavljeni v pomoč. (4. Mojzesova 11:24, 25) Bezalel se je pod vplivom svetega duha pri Izraelovem shodnem šotoru lotil vsakršne strokovne spretnosti. (2. Mojzesova 31:1–11) Božji duh je prišel tudi nad Gideona, Jefta, Samsona, Davida, Elija, Elizeja in druge. Vsi ti možje starih dni ne bodo nikoli pripeljani v nebeško slavo, pa vendar jim je bil v pomoč in vodstvo sveti duh, tako kot danes Jezusovim drugim ovcam. To, da imamo Božji duh, torej samo po sebi še ne zagotavlja, da imamo nebeški klic. Zato pa nas Jehovov duh vodi, nam pomaga oznanjati in spolnjevati druge od Boga dobljene naloge, nam daje moč, ki presega običajno, ter v nas rojeva sadove, kot so ljubezen, radost, mir, potrpežljivost, prijaznost, dobrotljivost, vero, krotkost in zdržljivost. (Janez 16:13; Dejanja 1:8; 2. Korinčanom 4:7–10, NW; Galatom 5:22, 23) Mar naj ne bi bili hvaležni za ta milostni Božji dar?

14. Kako nam koristita Božji darili spoznanje in modrost?

¹⁴ Naj imamo nebeško ali zemeljsko upanje, bi morali biti hvaležni za spoznanje in modrost, Božja darova. S točnim spoznanjem o Jehovu se lahko ‚prepričamo o tem, kaj je pomembnejše,‘ in ‚živimo dostojno Gospoda [Jehova, NW], v vsem njemu po volji‘. (Filipljanom 1:9–11, NW; Kološanom 1:9, 10) Božja modrost pa je v življenju zaščita in vodilo. (Pregovori 4:5–7; Propovednik 7:12) Pravo spoznanje in modrost temeljita na Božji Besedi. Peščico maziljencev, ki je še preostala, zlasti pritegne tisto, kar ta Beseda pravi o nebeškem upanju, ki ga imajo. Vendar samo to, da ljubimo Božjo Besedo in jo dobro razumemo, še ni Božji način, ki bi pokazal, da smo poklicani za nebeško življenje. Možje, kot sta bila Mojzes in Daniel, so celo pisali Biblijo, pa bodo vendarle obujeni v življenje na zemlji. Naj imamo nebeško ali zemeljsko upanje, dobivamo duhovno hrano po Jehovovem priznanem ‚zvestem in preudarnem sužnju‘. (Matevž 24:45–47, NW) Kako hvaležni smo vsi za tako pridobljeno spoznanje!

15. Katero je eno Božjih največjih daril in kako nanj gledate?

¹⁵ Eno Božjih največjih daril je Jezusova odkupna žrtev, ljubeča priprava, ki nam koristi, pa naj imamo nebeško ali zemeljsko upanje. Bog je človeštvo »tako ljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina, da bi se nihče, kdor veruje vanj, ne pogubil, ampak bi imel večno življenje«. (Janez 3:16, Ekumenska izdaja) Jezusa pa je ljubezen motivirala, da je ‚dal življenje svoje v odkupnino za mnoge‘. (Matevž 20:28) Apostol Janez je pojasnil, da je Jezus Kristus »spravna žrtev za naše [torej maziljencev] grehe, pa ne le za naše, temveč tudi za grehe vsega sveta«. (1. Janezov 2:1, 2, EI) Zato bi morali biti vsi mi neizmerno hvaležni za to ljubečo rešitveno pripravo, večno življenje.b

Ali boste navzoči?

16. Katerega pomembnega dogodka se bomo spominjali 11. aprila 1998 po sončnem zahodu in kdo naj bi bil navzoč?

¹⁶ Iz hvaležnosti za odkupno žrtev, ki jo je priskrbel Bog po svojem Sinu, bi se 11. aprila 1998 po sončnem zahodu morali udeležiti spominjanja Kristusove smrti v eni od kraljestvenih dvoran ali kje drugje, kjer se bodo tega dne zbrali Jehovove priče. Ko je Jezus s svojimi zvestimi apostoli zadnjo noč zemeljskega življenja vpeljal to praznovanje, je rekel: »To delajte v moj spomin!« (Lukež 22:19, 20; Matevž 26:26–30) Tista peščica še preostalih maziljencev bo vzela nekvašen kruh, ki predstavlja Jezusovo brezgrešno človeško telo, in pristno rdeče vino, ki predstavlja Jezusovo prelito žrtveno kri. To lahko vzamejo le duhovno posinovljeni kristjani, saj so samo oni v novi zavezi in zavezi za Kraljestvo in imajo neovrgljivo pričevanje Božjega svetega duha, da resnično imajo nebeško upanje. Milijoni drugi pa bodo navzoči kot spoštljivi opazovalci, hvaležni za ljubezen, ki sta jo z Jezusovo žrtvijo, ki omogoča večno življenje, izkazala Bog in sam Jezus Kristus. (Rimljanom 6:⁠23)

17. Kaj bi si morali zapomniti o maziljenju z duhom?

¹⁷ Mnoge morda k zmotnemu mišljenju, da je nebeško življenje zanje, navede prejšnje versko prepričanje, močna čustva ob smrti ljubljenega človeka, težave, povezane s sedanjim življenjem na zemlji ali pa občutek, da so prejeli nekakšen poseben blagoslov od Jehova. Toda vsi bi si morali zapomniti, da nam Sveto pismo ne zapoveduje naj vzamemo od spominskih simbolov zato, da bi s tem pokazali, da smo hvaležni za Kristusovo odkupno žrtev. Nikakor, maziljenje z duhom »ni v moči tega, ki hoče, ne tega, ki se trudi, ampak Boga«, Tistega torej, ki je Jezusa posinovil za duhovnega Sina in ki k slavi pelje le še 144.000 sinov. (Rimljanom 9:16; Izaija 64:⁠8)

18. Kateri blagoslovi so pred večino tistih, ki danes služijo Jehovu?

¹⁸ Večno življenje na rajski zemlji je upanje, ki ga ima od Boga velika večina ljudi, ki služi Jehovu v teh zadnjih dneh. (2. Timoteju 3:1–5) In ta prekrasni raj bodo lahko kmalu doživeli. Za zemeljske zadeve pod nebeško vlado bodo tedaj skrbeli vojvode. (Psalm 45:16) Zavladale bodo miroljubne razmere, saj se bodo prebivalci zemlje ravnali po Božjih zakonih in se še več naučili o Jehovovih poteh. (Izaija 9:6, 7; Razodetje 20:12) Dela bo veliko: graditi bo treba hiše in si podvreči zemljo. (Izaija 65:17–25) In samo pomislite na srečna snidenja domačih, ko bodo oživeli mrtvi! (Janez 5:28, 29) Po končni preskušnji bo izginila sleherna hudobnost. (Razodetje 20:7–10) In potem bo vso večnost zemlja napolnjena s popolnimi ljudmi, ki bodo ‚rešeni iz sužnjevanja minljivosti in dobili svobodo slave otrok Božjih‘.

[Podčrtna opomba]

Kako bi odgovorili?

◻ Kaj pomeni ‚vzeti vodo življenja brezplačno‘?

◻ Zaradi česa vse smo lahko hvaležni Bogu, pa naj imamo nebeško ali zemeljsko upanje?

◻ Katerega letnega praznovanja bi se vsi morali udeležiti?

◻ Kaj v prihodnosti čaka večino Jehovovega ljudstva?

[Slika na strani 18]

Milijoni so že začeli ‚jemati vodo življenja brezplačno‘. Ste med njimi tudi vi?