Večji blagoslovi po novi zavezi

»[ Jezus] [. . .] je tudi srednik boljše zaveze.« (HEBREJCEM 8:6, Ekumenska izdaja)

1. Kdo se je izkazal za ‚ženino seme‘, obljubljeno v Edenu, in kako mu je bila ‚strta peta‘?

POTEM ko sta Adam in Eva grešila, je Jehova nad tistim, ki je zapeljal Evo, nad Satanom, izrekel naslednjo obsodbo: »Sovraštvo stavim med tebe in ženo, in med seme tvoje in njeno seme: to ti stare glavo, ti pa mu stareš peto.« (1. Mojzesova 3:15) Leta 29 n. š., ko se je v reki Jordan krstil Jezus, je Seme, obljubljeno v Edenu, končno nastopilo. In z njegovo smrtjo na mučilnem kolu leta 33 n. š. se je spolnil del te stare prerokbe. Satan je Semenu ‚strl peto‘.

2. Kako, kot je to dejal tudi sam Jezus, njegova smrt koristi človeštvu?

² Na srečo pa ta rana, čeprav nepopisno boleča, ni bila trajno nezaceljiva. Jezus je namreč vstal od mrtvih, kot nesmrtni duh, in odšel k svojemu Očetu v nebesa ter tam daroval vrednost svoje prelite krvi v »odkupnino za mnoge«. Tako so se uresničile njegove lastne besede: »Sin človekov [mora biti povišan], da se ne pogubi, kdorkoli veruje vanj, temuč da ima večno življenje. Kajti tako je Bog ljubil svet, da je dal Sina svojega edinorojenega, da se ne pogubi, kdorkoli veruje vanj, temuč da ima večno življenje.« (Matevž 20:28; Janez 3:14–16; Hebrejcem 9:12–14) In nova zaveza ima ključno vlogo pri spolnitvi Jezusove prerokbe.

Nova zaveza

3. Kdaj so se videli prvi učinki nove zaveze?

³ Jezus je malo pred smrtjo svojim sledilcem dejal, da je njegova prelita kri »kri [nove] zaveze«. (Matevž 26:28, EI; Lukež 22:20) Deset dni po njegovem odhodu v nebesa so se že videli učinki te nove zaveze, ko je bil sveti duh izlit na kakih 120 učencev, zbranih v gornji izbi v Jeruzalemu. (Dejanja 1:15; 2:1–4) S sprejetjem teh 120 učencev v novo zavezo je postalo očitno, da je ‚prva‘ zaveza, postavina zaveza, zdaj zastarela. (Hebrejcem 8:⁠13)

4. Ali je bila stara zaveza napaka? Pojasni.

⁴ Ali je bila stara zaveza morda napaka? Nikakor. Resda zdaj, ker je bila zamenjana, naravni Izrael ni bil več Božje posebno ljudstvo. (Matevž 23:38) Toda to se je zgodilo zato, ker Izrael ni poslušal in je zavrnil Jehovovega Maziljenca. (2. Mojzesova 19:5; Dejanja 2:22, 23) Vendar pa je bilo s postavo, predno je bila nadomeščena, veliko doseženega. Stoletja je bilo mogoče po njej priti do Boga in se zaščititi pred krivo vero. Nekatere njene značilnosti so predsenčevale novo zavezo, predpisano ponavljajoče se žrtvovanje pa je dokazovalo, kako zelo človek potrebuje odkup od greha in smrti. Res, postava je bila ‚voditeljica do Kristusa‘. (Galatom 3:19, 24; Rimljanom 3:20; 4:15; 5:12; Hebrejcem 10:1, 2) Vendar pa naj bi bili blagoslovi, obljubljeni Abrahamu, popolnoma uresničeni šele z novo zavezo.

Narodi blagoslovljeni po Abrahamovem semenu

5., 6. Kdo je v glavni, duhovni spolnitvi abrahamske zaveze Abrahamovo Seme in kateri narod je bil po njem prvi blagoslovljen?

⁵ Jehova je Abrahamu obljubil: »Blagoslovljeni bodo vsi narodi zemlje v semenu tvojem.« (1. Mojzesova 22:18) Pod staro zavezo so bili mnogi krotki tujci blagoslovljeni, ker so bili povezani z Izraelom, narodnim Abrahamovim semenom. Vendar pa je bil v glavni duhovni spolnitvi Abrahamovo Seme en sam popolni človek. Pavel je to pojasnil takole: »Abrahamu pa so bile dane obljube in semenu njegovemu. Ne pravi: ‚In semenom‘, kakor da bi jih bilo več, temuč kakor za enega: ‚In semenu tvojemu‘, ki je Kristus.« (Galatom 3:⁠16)

⁶ Tako je: Jezus je Abrahamovo Seme in po njem so narodi blagoslovljeni veliko bolj, kakor je kdaj mogel biti naravni Izrael. Seveda pa je bil prvi tako blagoslovljen narod prav Izrael. Apostol Peter je nedolgo po binkoštih leta 33 n. š. skupini Judov rekel: »Vi ste sinovi prorokov in zaveze, ki jo je Bog sklenil z očeti vašimi, govoreč Abrahamu: ‚In v semenu tvojem bodo blagoslovljene vse rodovine zemlje‘. Vam najprej je zbudil Bog Služabnika svojega Jezusa in ga poslal blagoslavljat vas, da se sleherni izpreobrne od hudobij svojih.« (Dejanja 3:25, 26)

7. Kateri narodi so bili blagoslovljeni po Jezusu, Abrahamovem Semenu?

⁷ Kmalu zatem so bili blagoslovljeni tudi Samarijani in nato še Nejudje. (Dejanja 8:14–17; 10:34–48) Pavel je nekoč med letoma 50 in 52 n. š. kristjanom v Galaciji v Mali Aziji pisal: »Ker pa je pismo naprej videlo, da Bog iz vere opravičuje pogane [narode, SSP], je naprej oznanilo Abrahamu blagovestje: ‚V tebi bodo blagoslovljeni vsi narodi‘. Tako so tisti, ki so iz vere, blagoslovljeni z vernim Abrahamom.« (Galatom 3:8, 9; 1. Mojzesova 12:⁠3) Mnogi kristjani iz Galacije so bili sicer iz ‚narodov‘, a so bili zaradi svoje vere blagoslovljeni po Jezusu. Kako pa?

8. Kaj je za kristjane Pavlovih dni pomenilo to, da so blagoslovljeni po Abrahamovem Semenu, in koliko jih je bilo nazadnje deležnih takšnega blagoslova?

⁸ Pavel je galacijskim kristjanom, neglede na njihovo poreklo, povedal: »Če ste pa Kristusovi, potem ste Abrahamovo seme, in po obljubi dediči.« (Galatom 3:29) Ti Galačani so bili po Abrahamovem Semenu med drugim blagoslovljeni z deležništvom v novi zavezi in s tem, da so Jezusovi sodediči, da skupaj z njim tvorijo Abrahamovo seme. Ne vemo sicer, koliko je štel stari Izrael. Vemo le, da ga je bilo ‚kakor peska, ki ga je ob morju obilo‘. (1. kraljev 4:20) Poznamo pa končno število tistih, ki bodo z Jezusom tvorili duhovno seme. Teh je namreč 144.000. (Razodetje 7:4; 14:1) Ti 144.000 prihajajo iz »vsakega rodu in jezika in ljudstva in naroda« in pomagajo še drugim, da bi bili deležni blagoslovov abrahamske zaveze. (Razodetje 5:⁠9)

Spolnjena prerokba

9. Kako imajo ti, ki so v novi zavezi, Jehovovo zavezo v osrčju?

⁹ Jeremija je novo zavezo napovedal z naslednjimi besedami: »To je zaveza, ki jo sklenem s hišo Izraelovo po tistih dnevih, govori GOSPOD: postavo svojo dam v njih osrčje in v srce jim jo zapišem.« (Jeremija 31:33) Za tiste v novi zavezi je značilno, da služijo Jehovu iz ljubezni. (Janez 13:35; Hebrejcem 1:9) Jehovov zakon jim je zapisan v srcu in goreče si želijo spolnjevati Njegovo voljo. No, tudi v starem Izraelu so nekateri zvesti posamezniki močno ljubili Jehovov zakon. (Psalm 119:97) Toda mnogi ga niso. Kljub temu pa so ostali del naroda. V novi zavezi pa ne more ostati nihče, ki v srcu nima zapisanega Božjega zakona.

10., 11. Kako tem v novi zavezi Jehova ‚postane Bog‘ in kako naj bi ga vsi spoznali?

¹⁰ O tistih, ki so v novi zavezi, Jehova še pravi: »Bodem jim Bog in oni mi bodo ljudstvo.« (Jeremija 31:33) V starem Izraelu so mnogi častili bogove drugih narodov, pa so vseeno še naprej bili Izraelci. Na temelju nove zaveze je Jehova ustvaril duhovni narod, ‚Božji Izrael‘, ki je nadomestil naravnega. (Galatom 6:16; Matevž 21:43; Rimljanom 9:6–8) Del tega novega duhovnega naroda pa ne more biti nihče, ki bi ne častil več samo Jehova oziroma ki bi ga sploh nehal častiti.

¹¹ Jehova pa še dodaja: »Kolikor jih bode, me bodo spoznali vsi, od najmanjšega do največjega.«​ (Jeremija 31:34) V Izraelu so mnogi enostavno prezirali Jehova. Govorili so: »GOSPOD ne stori nič dobrega, pa tudi nič hudega.«​ (Zefanija 1:12) V Božjem Izraelu pa ne more ostati nihče, ki bi namenoma preziral Jehova ali onečaščal čisto čaščenje. (Matevž 6:24; Kološanom 3:5) Duhovni Izraelci so ‚ljudstvo, ki pozna Boga svojega‘. (Daniel 11:32) Radi ‚spoznavajo edinega resničnega Boga in Jezusa Kristusa‘. (Janez 17:3) To, da poznajo Jezusa, jim poglablja spoznanje o Bogu, saj je Jezus edinstveno »oznanil [Boga]«. (Janez 1:18; 14:9–11)

12., 13. a) Na temelju česa Jehova odpušča grehe tem, ki so v novi zavezi? b) Kako je glede odpuščanja grehov nova zaveza boljša od stare?

¹² Na koncu pa je Jehova še obljubil: »Odpustim njih krivico in ne bom se več spominjal njih grehov.«​ (Jeremija 31:34b) Mojzesova postava je vsebovala stotine pisanih predpisov, ki naj bi jih Izraelci poslušali. (5. Mojzesova 28:1, 2, 15) Kateri so postavo prelomili, so si z darovanjem žrtev grehe pokrili. (3. Mojzesova 4:1–7; 16:1–31) Tako so mnogi Judje začeli razmišljati, da se lahko opravičijo z lastnimi deli po postavi. Kristjani pa se zavedajo, da si s svojimi deli nikoli ne morejo prislužiti pravičnosti. Ne morejo namreč, da ne bi nikoli grešili. (Rimljanom 5:12) Pravičen v Božjih očeh je pod novo zavezo mogoče biti le na podlagi Jezusove žrtve. Seveda je ta možnost darilo, dokaz Božje dobrotljivosti, katere si nismo zaslužili. (Rimljanom 3:20, 23, 24) Kljub temu pa Jehova od svojih služabnikov še vedno zahteva poslušnost. Tem v novi zavezi Pavel namreč pravi, da so »pod Kristusovo postavo«. (1. Korinčanom 9:⁠21, EI)

¹³ Tudi za kristjane torej obstaja žrtev za grehe, le da je ta veliko vrednejša od žrtev pod postavino zavezo. Pavel piše: »Vsak duhovnik [pod postavino zavezo] stoji vsak dan v službi in daruje večkrat iste žrtve, ki nikdar ne morejo odvzeti grehov; on [Jezus] pa je potem, ko je daroval eno samo žrtev za grehe, sedel za večno na desnico Božjo.« (Hebrejcem 10:11, 12) Ker kristjani v novi zavezi verujejo v Jezusovo žrtev, jih Jehova razglaša za pravične, brezgrešne, kot takšni pa so lahko maziljeni za njegove duhovne sinove. (Rimljanom 5:⁠1; 8:33, 34; Hebrejcem 10:14–18) Kadar se zaradi človeške nepopolnosti pač pregrešijo, lahko prosijo Jehova za odpuščanje in ta jim na temelju Jezusove žrtve tudi odpusti. (1. Janezov 2:1, 2) Če pa bi grešili namerno, bi zgubili svoj pravični položaj pa tudi prednost, da so sodeležniki v novi zavezi. (Hebrejcem 2:2, 3; 6:4–8; 10:26–31)

Stara in nova zaveza

14. Kakšna obreza je bila potrebna pod postavino zavezo, kakšna pa je potrebna pod novo zavezo?

¹⁴ Moški, ki so bili v stari zavezi, so bili v znak tega, da so pod postavo, obrezani. (3. Mojzesova 12:2, 3; Galatom 5:3) In nekateri so še potem, ko je že bila ustanovljena krščanska občina, menili, da se morajo obrezati tudi nejudovski kristjani. Toda apostoli in starešine v Jeruzalemu, ki so se dali voditi Božji Besedi in svetemu duhu, so dojeli, da tega ni treba. (Dejanja 15:1, 5,​28, 29) Pavel je nekaj let pozneje rekel: »Jud namreč ni tisti, ki je takšen na zunaj, pa tudi obreza ni tista, ki se kaže v mesu; pač pa je Jud tisti, ki je to v srcu, in obreza je obreza srca, po duhu in ne po črki.« (Rimljanom 2:28, 29, EI) Dobesedna obreza, celo pri naravnih Judih ni imela v Jehovovih očeh nobene duhovne vrednosti več. Tisti v novi zavezi morajo imeti obrezano srce in ne meso. Odstraniti morajo vsako misel, željo in vzgib, ki ne ugaja Jehovu, oziroma je nečist v njegovih očeh.a Danes so mnogi živo pričevanje temu, da ima sveti duh moč tako spreminjati mišljenje. (1. Korinčanom 6:9–11; Galatom 5:22–24; Efežanom 4:22–24)

15. Kako sta Božji in naravni Izrael primerljiva glede kraljevanja?

¹⁵ Pod postavino zavezno ureditvijo je bil Jehova kralj Izraela, kasneje pa je svojo suverenost uveljavljal po človeških kraljih v Jeruzalemu. (Izaija 33:22) Tudi Božjemu Izraelu, duhovnemu Izraelu, je kralj Jehova in od leta 33 n. š. vlada po Jezusu Kristusu, ki je prejel ‚vso oblast v nebesih in na zemlji‘. (Matevž 28:18; Efežanom 1:19–23; Kološanom 1:13, 14) Božji Izrael danes priznava Jezusa za kralja Božjega nebeškega kraljestva, ki je bilo vzpostavljeno leta 1914. Jezus je veliko boljši kralj od samega Ezekija, Josija in tudi od drugih zvestih kraljev starega Izraela. (Hebrejcem 1:8, 9; Razodetje 11:⁠15)

16. Kakšno duhovništvo je Božji Izrael?

¹⁶ Izrael ni bil le kraljestvo, temveč je imel tudi maziljeno duhovništvo. Leta 33 n. š. pa je Božji Izrael nadomestil naravnega in postal Jehovov »hlapec«, njegova ,priča‘. (Izaija 43:10) Jehovove besede Izraelu, zapisane v Izaiju 43:21 in Drugi Mojzesovi knjigi 19:5, 6, so se zato odtlej nanašale na duhovni Božji Izrael. Ta Božji novi duhovni narod je bil zdaj »rod izvoljeni, kraljevsko duhovništvo, svet narod, ljudstvo Bogu za last,« z dolžnostjo, da ‚oznanja Jehovove kreposti‘. (1. Petrov 2:9) Vsi, moški in ženske, v Božjem Izraelu sestavljajo združeno duhovništvo. (Galatom 3:28, 29) Kot drugotni del Abrahamovega semena zdaj govorijo: »Veselite se, [. . .] narodi, z ljudstvom njegovim!«​ (5. Mojzesova 32:43) Člani duhovnega Izraela, ki so še na zemlji, pa sestavljajo ‚zvestega in preudarnega sužnja‘. (Matevž 24:45–47, NW) In le, če smo povezani z njimi, lahko sveto službo opravljamo Bogu povoljno.

Božje kraljestvo – končna spolnitev

17. Kakšno rojstvo so doživeli ti v novi zavezi?

¹⁷ Izraelci, ki so se rodili po letu 1513 pr. n. š., so že z rojstvom prišli pod postavino zavezo. Tudi vsi, ki jih Jehova sprejme v novo zavezo, doživijo rojstvo, le da duhovno. Jezus je to povedal farizeju Nikodemu, ko mu je rekel: »Resnično, resnično ti pravim: Če se kdo na novo ne rodi, ne more videti kraljestva Božjega.« (Janez 3:3) Prvi nepopolni ljudje, ki so se tako na novo rodili, so bili 120-eri učenci, in sicer ob binkoštih 33. n. š. Bili so razglašeni za pravične pod novo zavezo in kot taki prejeli svetega duha kot »poroštvo« za njihovo kraljevsko dediščino. (Efežanom 1:14, EI) ‚Rodili so se iz Duha‘ ter postali Božji posinovljenci in zato Jezusovi bratje ter »sodediči Kristusovi«. (Janez 3:6; Rimljanom 8:16, 17) To, da so se ‚na novo rodili‘, jim je odprlo pot v čudovito prihodnost.

18. Kaj čudovitega se s ponovnim rojstvom obeta tem v novi zavezi?

¹⁸ Kot posrednik pri vzpostavitvi nove zaveze pa je Jezus s svojimi sledilci sklenil še eno zavezo: »Z vami sklepam zavezo za kraljestvo, kakor jo je moj Oče sklenil z mano.« (Lukež 22:29, NW) Ta zaveza za Kraljestvo pripravlja pot uresničitvi pomembnega videnja iz Daniela 7:13, 14, 22, 27. Daniel je tu videl ‚nekoga, kakor sina človekovega‘, ki mu je ‚Predvečni‘, Bog Jehova, izročil kraljevsko oblast. Zatem pa je še videl, da »so sveti v last dobili kraljestvo«. Jezus je tisti, ki je »kakor sin človekov«, ki je leta 1914 od Boga Jehova prejel nebeško Kraljestvo. In njegovi z duhom maziljeni učenci so »sveti«, ki so z njim v tem Kraljestvu. (1. Tesaloničanom 2:12) Kako pa?

19., 20. a) Kako se bo Jehovova obljuba Abrahamu dokončno in veličastno spolnila za te, ki so v novi zavezi? b) Katero vprašanje je še treba pretehtati?

¹⁹ Kakor Jezus tudi ti maziljenci po smrti vstanejo od mrtvih kot nesmrtna duhovna stvarjenja in nato služijo z njim kot kralji in duhovniki v nebesih. (1. Korinčanom 15:50–53; Razodetje 20:4, 6) Kako sijajno upanje! »Kraljevali bodo na zemlji«, ne le v kanaanski deželi. (Razodetje 5:10) Ali bodo tudi ‚v last dobili vrata sovražnikov svojih‘? (1. Mojzesova 22:17) Seveda, in to dokončno, ko bodo na lastne oči videli uničenje Babilona Velikega, sovražnice, verske nečistnice, ter ko bodo obujeni maziljenci skupaj z Jezusom pasli narode »s palico železno« in zdrobili glavo Satanu. Tako bodo sodelovali pri spolnitvi še zadnje podrobnosti prerokbe iz Prve Mojzesove knjige 3:15. (Razodetje 2:26, 27; 17:14; 18:20, 21; Rimljanom 16:⁠20)

²⁰ Morda pa se še vedno vprašujemo: Ali abrahamska in nova zaveza zajemata le teh 144.000 zvestih duš? Ne. Tudi drugi, ki neposredno niso v teh zavezah, bodo po njiju blagoslovljeni, kot bomo to videli v naslednjem članku.

[Podčrtna opomba]

Ali se spomnite?

◻ Kdaj so se videli prvi učinki nove zaveze?

◻ Kaj je bilo doseženo po stari zavezi?

◻ Kdo prvenstveno je Abrahamovo Seme in po katerem zaporedju so bili narodi blagoslovljeni po tem Semenu?

◻ Kako se bosta abrahamska in nova zaveza dokončno spolnili za 144.000?

[Slika na strani 15]

Odpuščanje grehov ima za te, ki so pod novo zavezo, veliko večji pomen, kot ga je imelo za tiste pod staro