Jehova je Bog zavez

»S hišo Izraelovo in s hišo Judovo [sklenem] novo zavezo.« (JEREMIJA 31:31)

1., 2. a) Katero praznovanje je Jezus vpeljal na večer 14. nisana leta 33 n. š.? b) Katero zavezo je v zvezi s svojo smrtjo omenil Jezus?

NA VEČER 14. nisana leta 33 n. š. je Jezus s svojimi dvanajstimi apostoli praznoval pasho. Vedel je, da z njimi zadnjič skupaj obeduje in da ga bodo sovražniki kmalu usmrtili, zato je ob tej priložnosti svojim najbližjim učencem razložil marsikaj pomembnega. (Janez 13:⁠1–​17:26)

² Prav takrat je denimo, potem ko je odslovil Juda Iškariota, vpeljal edini kristjanom zapovedani vsakoletni verski praznik, slovesnost v spomin na svojo smrt. Poročilo se glasi: »Medtem ko so jedli, je Jezus vzel kruh, zmolil nad njim blagoslov, ga razlomil, dal učencem in rekel: ,Vzemite, jejte, to je moje telo.‘ Nato je vzel kelih, se zahvalil, jim ga dal in rekel: ,Pijte iz njega vsi! To je namreč moja kri, kri zaveze, ki se za mnoge preliva v odpuščanje grehov.‘« (Matevž 26:26–28, Ekumenska izdaja) Njegove smrti naj bi se sledilci spominjali preprosto in dostojanstveno. V zvezi s svojo smrtjo pa je Jezus omenil tudi zavezo, ki jo je Lukež v svojem poročilu imenoval »nova zaveza«. (Lukež 22:⁠20)

3. Katera vprašanja se postavljajo glede nove zaveze?

³ Kaj pa je ta nova zaveza? In če obstaja nova zaveza, ali to pomeni, da je tudi stara? So z njo povezane še kakšne druge zaveze? To so pomembna vprašanja, saj je Jezus rekel, da se kri zaveze preliva »v odpuščanje grehov«, kar pa vsi zelo zelo potrebujemo. (Rimljanom 3:⁠23)

Zaveza z Abrahamom

4. Katera stara obljuba nam pomaga razumeti novo zavezo?

⁴ Da pa bi razumeli novo zavezo, se moramo ozreti nazaj v čas skoraj 2000 let pred Jezusovo zemeljsko službo. Takrat se je Terah s svojo družino, z Abramom (pozneje Abraham) in njegovo ženo Sarajo (pozneje Sara) vred, odpravil na pot iz bogatega kaldejskega Ura v Haran, ki leži v severni Mezopotamiji. Tu so ostali vse do Terahove smrti. Nato pa je 75-letni Abraham na Jehovovo zapoved prečkal Evfrat in zatem krenil proti jugozahodu v kanaansko deželo in tam živel v šotorih, kot nomad. (1. Mojzesova 11:⁠31–​12:1, 4, 5; Dejanja 7:2–5) To je bilo leta 1943 pr. n. š. Ko je bil Abraham še v Haranu, mu je Jehova rekel: »Storil te bom v narod velik in te blagoslovil, in poveličam ime tvoje, in v blagoslov bodi! In blagoslovil bom nje, ki blagoslavljajo tebe, in kdor te proklinja, njega bom proklel, in blagoslovljene bodo v tebi vse rodovine zemlje.« Ko pa je Abraham potem prispel v Kanaan, je Jehova še pristavil: »Semenu tvojemu hočem dati to deželo.« (1. Mojzesova 12:2, 3, 7)

5. S katero zgodovinsko prerokbo je povezana Jehovova obljuba Abrahamu?

⁵ Obljuba Abrahamu pa je povezana še z drugo Jehovovo obljubo. Abraham je zaradi te obljube postal ena glavnih osebnosti v človeški zgodovini, vezni člen pri spolnitvi prve pisane prerokbe. V edenskem vrtu je Jehova Adama in Evo, po tem ko sta grešila, obsodil. Satanu, ki je zapeljal Evo, pa je obenem povedal: »Sovraštvo stavim med tebe in ženo, in med seme tvoje in njeno seme: to ti stare glavo, ti pa mu stareš peto.« (1. Mojzesova 3:15) Tako je z zavezo, ki jo je sklenil s patriarhom Abrahamom, nakazal, da bo Seme, po katerem bodo uničena Satanova dela, prišlo iz njegove, torej Abrahamove rodovine.

6. a) Po kom naj bi se spolnila Jehovova obljuba Abrahamu? b) Kaj je abrahamska zaveza?

⁶ Ker pa je bila Jehovova obljuba povezana s semenom, je Abraham potreboval sina, po katerem bi lahko to Seme prišlo. Oba s Saro pa sta bila že priletna in še vedno brez otrok. Toda Jehova ju je blagoslovil in jima po čudežu vrnil razmnoževalne sposobnosti. Tako je Sara Abrahamu rodila sina, Izaka, in obljuba o semenu je ostala živa. (1. Mojzesova 17:15–17; 21:1–7) Jehova je Abrahamu čez leta, potem ko mu je vero preskusil celo v tem, ali bi bil pripravljen žrtvovati svojega ljubljenega sina Izaka, spet ponovil obljubo: »Obiloma [te bom] blagoslovil in silno pomnožil seme tvoje, kakor zvezde na nebu in kakor pesek ob morskem obrežju, in seme tvoje bo v last imelo vrata sovražnikov svojih; in blagoslovljeni bodo vsi narodi zemlje v semenu tvojem, ker si poslušal moj glas.« (1. Mojzesova 22:15–18) Tej obširnejši obljubi pogosto pravimo abrahamska zaveza in kasnejša nova zaveza naj bi bila z njo zelo povezana.

7. Kako se je Abrahamovo seme začelo množiti in kako je prišlo do tega, da so se naselili v Egiptu?

⁷ Čez čas sta se Izaku rodila dvojčka Ezav in Jakob. Jehova je za prednika Obljubljenega semena izbral Jakoba. (1. Mojzesova 28:10–15; Rimljanom 9:10–13) In ta je imel dvanajst sinov. Očitno je sedaj napočil čas, da se Abrahamovo seme začne množiti. Jakoba in njegove sinove je kasneje, ko so slednji že odrasli in so si mnogi od njih že ustvarili družine, lakota prisilila, da so se preselili v Egipt, kjer jim je Jožef, eden Jakobovih sinov, po božjem vodstvu že utrl pot. (1. Mojzesova 45:5–13; 46:26, 27) Lakota je v Kanaanu po nekaj letih popustila. Toda Jakobova družina je ostala v Egiptu, kjer so sprva bili gostje, kasneje pa sužnji. Šele leta 1513 pr. n. š., torej kar 430 let po tistem, ko je Abraham prečkal Evfrat, je Mojzes Jakobove potomce izpeljal iz Egipta na svobodo. (2. Mojzesova 1:8–14; 12:40, 41; Galatom 3:16, 17) In tedaj se je Jehova še posebej posvetil zavezi z Abrahamom. (2. Mojzesova 2:24; 6:2–5)

‚Stara zaveza‘

8. Kaj je Jehova z Jakobovi potomci sklenil pod Sinajem in v kakšni zvezi je bilo to z abrahamsko zavezo?

⁸ Jakob in njegovi sinovi so v Egipt prišli kot razširjena družina, njihovi potomci pa so ga zapustili kot številna večrodovna skupina. (2. Mojzesova 1:5–7; 12:37, 38) Jehova jih je na poti v Kanaan najprej vodil proti jugu k vznožju gore Horeb (ali Sinaj) v Arabiji in tam z njimi sklenil zavezo. Ta zaveza je pozneje v odnosu na ‚novo zavezo‘ dobila ime ‚stara zaveza‘. (2. Korinčanom 3:14) In po tej stari zavezi je Jehova prispodobno spolnil svojo zavezo z Abrahamom.

9. a) Katere štiri reči je Jehova obljubil z abrahamsko zavezo? b) Kaj pa je še obetala Jehovova zaveza z Izraelom in pod katerim pogojem?

⁹ Jehova je Izraelu razodel tudi pogoje te zaveze: »Če boste resno poslušali glas moj in držali zavezo mojo, bodete moja dragotina pred vsemi narodi, kajti moja je vsa zemlja; in bodete mi kraljestvo duhovnikov in svet narod.« (2. Mojzesova 19:5, 6) Jehova je že prej obljubil, da bo Abrahamovo seme 1. postalo velik narod, 2. premagalo svoje sovražnike, 3. podedovalo Kanaan in 4. da bodo po njem blagoslovljeni narodi. Zdaj pa jim je razkril, da bodo vse te blagoslove lahko podedovali oni, kot njegovo posebno ljudstvo, Izrael, kot »kraljestvo duhovnikov in svet narod«, pod pogojem, da bodo poslušali njegove zapovedi. Pa so bili Izraelci pripravljeni skleniti to zavezo? V en glas so odgovorili: »Storiti hočemo vse, kar je govoril GOSPOD.«​ (2. Mojzesova 19:⁠8)

10. Kako je Jehova organiziral Izraelce v narod in kaj je od njih pričakoval?

¹⁰ Jehova je torej Izraelce organiziral v narod. Dal jim je zakone, ki so urejali čaščenje in vsakdanje življenje. Prav tako jim je priskrbel shodni šotor (kasneje pa tempelj v Jeruzalemu) in duhovnike, ki so v šotoru opravljali sveto službo. Ravnati se po zavezi je pomenilo poslušati Jehovove zakone in še posebej častiti samo Jehova. Prva od desetih zapovedi, ki so predstavljale jedro teh zakonov, se je glasila: »Jaz sem GOSPOD, Bog tvoj, ki sem te izpeljal iz dežele Egiptovske, iz hiše sužnosti. Ne imej drugih bogov zraven mene.«​ (2. Mojzesova 20:2, 3)

Blagoslovi po postavini zavezi

11., 12. Kako vse so se na Izraelu spolnile starozavezne obljube?

¹¹ Pa so se na Izraelu obljube iz postavine zaveze spolnile? Je Izrael postal »svet narod«? Izraelci so bili Adamovi potomci in zato grešniki. (Rimljanom 5:12) Bili so sicer pod postavo, vendar so vseeno morali darovati žrtve, da so pokrili svoje grehe. Jehova je o žrtvovanju na vsakoletni spravni dan rekel: »Ta dan se izvrši sprava za vas, da boste očiščeni; vseh grehov svojih bodete čisti pred GOSPODOM.«​ (3. Mojzesova 16:30) Kadar je torej Izrael bil zvest, je bil svet narod, očiščen za Jehovovo službo. Čisti pa so bili le, če so ubogali postavo in stalno darovali žrtve.

¹² Ali je Izrael postal tudi »kraljestvo duhovnikov«? Kraljestvo je bil pravzaprav že od vsega začetka, saj je bil Jehova njegov nebeški Kralj. (Izaija 33:22) Poleg tega je postavina zaveza obsegala tudi določbe za primer, ko bi kraljeval kdo od ljudi, in kasneje so Jehova res predstavljali človeški kralji, ki so vladali v Jeruzalemu. (5. Mojzesova 17:14–18) Toda ali so Izraelci kot narod bili kraljestvo duhovnikov? No, imeli so duhovnike, ki so v shodnem šotoru opravljali sveto službo. Shodni šator (pozneje tempelj) je predstavljal središče čistega čaščenja za Izraelce in Neizraelce. Poleg tega je bila resnica razodeta človeštvu samo po tem narodu. (2. letopisov 6:32, 33; Rimljanom 3:1, 2) Vsi zvesti Izraelci so bili Jehovove »priče«, ne le levitski duhovniki. Izrael je bil torej Jehovov »hlapec«, ki naj bi ‚pripovedoval njegovo hvalo‘. (Izaija 43:10, 21) Mnoge ponižne tujce, ki so videli, kako je Jehova v dobro svojega ljudstva pokazal svojo moč, je pritegnilo čisto čaščenje in so se spreobrnili. (Jozue 2:9–13) Toda kot maziljeni duhovniki so v resnici služili le člani enega rodu.

Spreobrnjenci v Izraelu

13., 14. a) Zakaj lahko rečemo, da spreobrnjenci niso bili deležniki v postavini zavezi? b) Kako so spreobrnjenci prišli pod postavino zavezo?

¹³ Kakšno mesto pa so imeli ti spreobrnjenci? Jehova je zavezo sklenil le z Izraelom, »dosti drugih ljudi«, ki so sicer bili poleg, pa vanjo niso bili zajeti. (2. Mojzesova 12:38, SSP; 19:3, 7, 8) Tudi ko so izračunavali odkupnino za izraelske prvorojence, niso upoštevali njihovih prvorojencev. (4. Mojzesova 3:44–51) In desetletja pozneje, ko je bila kanaanska dežela razdeljena izraelskim rodovom, neizraelski verniki prav tako niso dobili ničesar. (1. Mojzesova 12:7; Jozue 13:1–14) Zakaj ne? Ker postavina zaveza ni bila sklenjena s spreobrnjenci. Vseeno pa so spreobrnjeni moški ubogali postavo in se dali obrezati. Ravnali so se po njenih predpisih in uživali tudi koristi od njenih določb. Tako so spreobrnjenci, pa tudi Izraelci, prišli pod postavino zavezo. (2. Mojzesova 12:48, 49; 4. Mojzesova 15:14–16; Rimljanom 3:⁠19)

¹⁴ Na primer: če je kdo od spreobrnjencev po nesreči koga ubil, je enako kot Izraelec smel zbežati v zavetno mesto. (4. Mojzesova 35:15, 22–25; Jozue 20:9) Prav tako se je na spravni dan darovalo žrtev »za ves zbor Izraelovih«. Spreobrnjenci so bili del tega zbora in so zato sodelovali pri vsem, kar se je na ta dan dogajalo, žrtev pa je enako veljala tudi zanje. (3. Mojzesova 16:7–10, 15, 17, 29; 5. Mojzesova 23:7, 8) Spreobrnjenci so bili z Izraelom pod postavo tako zelo povezani, da so ob binkoštih leta 33 n. š. ob uporabi prvega ‚ključa kraljestva‘, ki je bil sicer namenjen Judom, imeli korist tudi oni. Tako je kristjan postal denimo ‚Nikolaj, spreobrnjenec iz Antiohije‘, ter bil celo med ‚sedmimi možmi, ki so uživali ugled‘, in so bili postavljeni, da skrbijo za jeruzalemsko občino. (Matevž 16:19; Dejanja 2:5–10; 6:3–6, EI; 8:26–39)

Jehova blagoslovi Abrahamovo Seme

15., 16. Kako se je pod postavino zavezo spolnila Jehovova zaveza Abrahamu?

¹⁵ Jehova je v skladu z obljubo, ki jo je dal patriarhu Abrahamu, njegove potomce res blagoslovil, potem ko jih je pod postavo organiziral kot narod. Mojzesov naslednik, Jozua, je leta 1473 pr. n. š. Izrael popeljal v Kanaan. Deželo so kasneje razdelili med rodove, s čimer se je spolnila Jehovova obljuba, da bo dal deželo Abrahamovemu semenu. Kadar je bil Izrael zvest, je Jehova spolnil tudi svojo obljubo, da jim bo naklonil zmago nad sovražniki. Tako je bilo še zlasti med vladanjem kralja Davida. V dneh Davidovega sina Salomona, pa se je spolnil še tretji vidik abrahamske zaveze. »Juda in Izrael sta bila mnogoštevilna kakor pesek, ki ga je ob morju obilo; jedli so in pili ter se veselili.«​ (1. kraljev 4:⁠20)

¹⁶ Kako pa so bili po Izraelu, Abrahamovem semenu, blagoslovljeni narodi? Že prej smo omenili, da je bil Izrael Jehovovo posebno ljudstvo, njegov predstavnik med narodi. Mojzes je nedolgo pred tem, ko je Izrael vstopil v Kanaan, rekel: »Veselite se, [. . .] narodi, z ljudstvom njegovim.«​ (5. Mojzesova 32:⁠43) In odzvali so se mnogi tujci. Že iz Egipta je z Izraelci šlo »dosti drugih ljudi«, ki so bili priče dokazu Jehovove moči v pustinji ter slišali Mojzesovo povabilo, naj se veselijo. (2. Mojzesova 12:37, 38, SSP) Pozneje se je tudi Moabka Ruta poročila z Izraelcem Boazom in postala Mesijeva prednica. (Ruta 4:13–22) In Kenejec Jonadab s potomci, pa Etiopec Ebedmelek so se od mnogih nezvestih naravnih Izraelcev razlikovali po tem, da so se zvesto ravnali po pravih načelih. (2. kraljev 10:15–17; Jeremija 35:1–19; 38:7–13) Tudi pod perzijskim imperijem so se mnogi tujci spreobrnili in se skupaj z Izraelom bojevali proti sovražnikom. (Estera 8:17, podčrtna opomba v NW)

Potrebna je bila nova zaveza

17. a) Zakaj je Jehova zavrgel severno in južno izraelsko kraljestvo? b) Kaj je pripeljalo do tega, da je dokončno zavrnil Jude?

¹⁷ Da pa bi se na Božjem posebnem narodu popolnoma spolnila Božja obljuba, je moral biti zvest. Pa ni bil. Seveda so vmes bili tudi Izraelci z izjemno vero. (Hebrejcem 11:⁠32–​12:1) Toda narod se je mnogokrat obrnil k poganskim bogovom v upanju, da mu bo to gmotno koristilo. (Jeremija 34:8–16; 44:15–18) Nekateri posamezniki so zlorabljali postavo oziroma jo enostavno prezirali. (Nehemija 5:1–5; Izaija 59:2–8; Malahija 1:12–14) Tako se je po Salomonovi smrti Izrael razdelil na severno in južno kraljestvo. In ko je severno kraljestvo dokazalo, da je do dna uporno, je Jehova oznanil: »Ker si ti zavrgel spoznanje, te tudi jaz zavržem, da mi ne bodeš duhovnik.«​ (Ozea 4:6) Tudi južno kraljestvo je bilo hudo kaznovano, saj je dokazalo, da ne ravna v skladu z zavezo. (Jeremija 5:29–31) Ko so Judje zavrnili Jezusa kot Mesija, je tudi Jehova zavrnil njih. (Dejanja 3:13–15; Rimljanom 9:⁠31–​10:4) Tako je Jehova navsezadnje vpeljal novo ureditev, da bi dokončno spolnil abrahamsko zavezo. (Rimljanom 3:⁠20)

18., 19. Katero novo ureditev je vpeljal Jehova, da bi se lahko abrahamska zaveza dokončno spolnila?

¹⁸ Ta nova ureditev je bila nova zaveza. Jehova je to napovedal z besedami: »Glej, dnevi pridejo, govori GOSPOD, ko sklenem s hišo Izraelovo in s hišo Judovo novo zavezo; [. . .] to je zaveza, ki jo sklenem s hišo Izraelovo po tistih dnevih, govori GOSPOD: postavo svojo dam v njih osrčje in v srce jim jo zapišem, in bodem jim Bog in oni mi bodo ljudstvo.«​ (Jeremija 31:31–33)

¹⁹ In to je zdaj tista nova zaveza, o kateri je govoril Jezus 14. nisana leta 33 n. š. Ob tej priložnosti je razodel, da se bo skoraj sklenila obljubljena zaveza med njegovimi učenci in Jehovom, katere srednik je Jezus. (1. Korinčanom 11:25; 1. Timoteju 2:5; Hebrejcem 12:24) Kot bomo videli v naslednjem članku, pa naj bi po tej novi zavezi Jehovova obljuba Abrahamu imela še veličastnejšo in trajnejšo spolnitev.

Ali lahko pojasnite?

◻ Kaj je Jehova obljubil v abrahamski zavezi?

◻ Kako je Jehova abrahamsko zavezo spolnil na naravnem Izraelu?

◻ Kako je stara zaveza koristila spreobrnjencem?

◻ Zakaj je bila potrebna nova zaveza?

[Slika na strani 9]

Jehova je po postavini zavezi začel spolnjevati abrahamsko zavezo