‚Kupili so resnico!‘

»RESNICO kupi in je ne prodaj.« (Pregovori 23:23) Tako je priporočil modri Salomon. Sicer se to lahko reče za resnico na splošno, posebej pa še, če je iz Božje Besede, Biblije. Ta namreč lahko pelje v večno življenje! (Janez 17:3, 17) Takšne resnice pa se ne dobi zastonj. Človek jo mora ‚kupiti‘, se pravi, da se mora zaradi nje tudi česa odpovedati oziroma kaj žrtvovati. (Primerjaj Matevž 13:45, 46.) Večinoma ljudje to neradi naredijo. Vseeno pa v mnogih državah vse več ljudi pogumno kupuje biblijsko resnico in velikokrat jih to kar precej stane.

Vzemimo primer Jehovovih prič v Gani, državi na zahodu Afrike. Junija 1989 je bilo tamkaj prek 34.000 ljudi, ki so sprejeli biblijsko resnico in jo dejavno posredovali še drugim. Tedaj so z zakonom prepovedali javno oznanjevanje. Toda ljudje poštenega srca so ‚kupovali resnico‘ kljub pravnim oviram. Prepoved so umaknili 31. oktobra 1991. leta in sredi 1995., po samo treh letih in pol, je bilo tamkaj že 46.104 Jehovovih prič! Letos jih je že več kot 52.800.

Zakaj resnica iz Božje Besede privlači ljudi? In kaj so nekateri ob ‚nakupu resnice‘ morali žrtvovati? To nam bodo povedale izkušnje treh ganskih kristjanov.

Pritegnili so jih biblijski nauki

Najprej se ustavimo pri dobrih dvajset let stari Ganki. Njen oče je bil pastor, ona pa se je odločila pustiti očetovo vero. Zakaj? Ker ljubi resnico.

Nekoč je povedala: »Priče so v našo hišo prišli ponavadi tedaj, ko so hodili od hiše do hiše. Po nekaj pogovorih sem že vedela, da so njihovi nauki res iz Biblije. Povprašala sem jih o trojici, peklu, nesmrtnosti duše in še posebej o zdravljenju z vero. Trdno sem namreč verjela, da so ti nauki biblijski, Priče pa so mi pomagali uvideti, da niso.« (Prosimo, preberite biblijsko gledišče o teh temah iz Marka 13:32; Rimljanom 6:23; Dejanj 10:40 in iz 1. Korinčanom 13:8–10.)

Mladenka še pove: »Moja družina mi je hudo nasprotovala, še najbolj oče. Mislil je, da so me Priče zapeljali. Jaz pa sem vedela, da učijo resnico. Skušala sem mu dopovedati, da je vse iz Biblije, toda ni me poslušal. Pravzaprav mi je vedno bolj nasprotoval.

Pa mi to ni vzelo poguma. Vedela sem, da le pravo spoznanje vodi v večno življenje v raju, zato sem se odločila, da tega ne bom spustila iz rok. Ko so Priče zvedeli, s kakšnimi problemi se otepam, so mi ljubeče priskočili na pomoč, me spodbujali in mi prinašali najnujnejše. Tako sem mogla razumeti Jezusove besede iz Janezovega evangelija 13:35, SSP: ,Po tem bodo vsi spoznali, da ste moji učenci, če boste med seboj imeli ljubezen.‘ Še trdneje sem bila prepričana, da imajo Jehovove priče pravo vero. Ko sta starša videla, da sem si življenje obrnila na boljše, jima je bilo všeč; tako zelo sta spremenila svoje mnenje, da je oče Jehovove priče vprašal, ali ne bi proučevali še z mojim starejšim bratom!«

Sam sebi dokazati resnico

‚Nakup resnice‘ je lahko izziv tudi za nekoga, ki je rasel pri starših, ki so Priče. Nekateri mladi jemljejo biblijsko resnico za samo po sebi umevno. Če si teh resnic ne prisvojijo, je njihova vera slaba oziroma le površinska. (Primerjaj Matevž 13:20, 21.) Nathaniel, Ganec tridesetih let, je povedal, kako si je že kot otrok ‚kupil resnico‘.

»Starša sta me že čisto od malega poučevala po Bibliji,« se spominja. »Ko sem malo zrasel, sem z njima hodil tudi na oznanjevanje, čeprav se v resnici še nisem odločil, ali bom Priča. Počasi pa sem začel doumevati, da bom tem rečem moral sam priti do dna.

Najprej sem se moral prepričati, ali je Biblija Božja Beseda ali pa katera druga sveta verska knjiga. Z osebnim proučevanjem sem ugotovil, da je Biblija edina sveta knjiga, katere veliko prerokb se je točno spolnilo. Pa tudi, da je v Bibliji kopica znanstvenih resnic, denimo ta, da je Zemlja ‚obešena na ničemer‘. (Job 26:7) Te besede so bile zapisane tisočletja prej, preden so znanstveniki poznali naš sončni sistem. Samo Bog je lahko človeka navdihnil, naj zapiše kaj takega!a

Nato sem želel izvedeti, katera verska organizacija uči resnico iz Biblije in po njej tudi ravna. Večina ver oznanja pekel, trojico in nesmrtno dušo, ki da po smrti živi naprej. Vendar se mi ti nauki niso zdeli smiselni. Razmišljal sem: Ali ni oče, ki bi porinil rokico svojega otroka v lonec vrele vode, hudoben? Kako bi tedaj Bog ljubezni mogel svoje otroke zmetati v ognjeni pekel in jih prepustiti trpljenju? Jehovove priče pa kajpak učijo v sozvočju z biblijsko vrstico iz Lista Rimljanom 6:23, kjer piše: ‚Plačilo za greh je smrt,‘ ne pa goreči pekel. To mi je zvenelo razumno.

Vedel sem tudi, da morajo vsi člani Jehovovih prič živeti po biblijskih merilih, in da vse neskesane grešnike izobčijo. Zato sem zaključil, da imajo resnico, in se odločil, da bom to tudi jaz. Pošteno sem se potrudil, da sem zadostil pogojem za Pričo in se krstil.« (1. Korinčanom 5:11–13)

Nathanielova pripoved lepo prikaže, da morajo ‚resnico kupiti‘ celo tisti mladi, ki so jih vzgojili krščanski starši. Ti na krščanskih shodih ne bi smeli biti le nedejavni poslušalci. Morali bi, kot nekoč Berejci, ‚vsak dan preiskovati svete spise, če je res tako‘. (Dejanja 17:11, Ekumenska izdaja) Za to si je seveda treba vzeti čas in se potruditi, se pa pride do trdne vere in prepričanja. (Primerjaj Efežanom 3:17–19.)

Kriva vera ga je razočarala

Ganec Godwin je bil star že skoraj 70 let, ko je pretrgal s prezbiterijansko cerkvijo in tudi z Masonsko ložo. Pravi: »V cerkvi so se dogajale reči, ki so se mi zdele graje vredne. Tako denimo so se vedno kaj ogorčeno prepirali, pa še vedno se. Včasih je morala priti policija, da je vzpostavila red in mir! Mislil sem si, saj se to za Kristusove sledilce pač ne spodobi. Nato sem prišel navzkriž s sovernikom, prezbiterijancem. Primer je obravnavalo sodišče in razsodilo, da je on kriv. V cerkvi pa se je pastor nepošteno postavil na njegovo stran in me skušal okarati pred vso občino! Povedal sem mu, kar sem si o zadevi mislil, in odkorakal iz cerkve, za vedno.

Nekoliko zatem so me doma obiskali Jehovove priče. Sprva sem jih poslušal le zato, ker nisem hotel nagnati ljudi, ki govore o Bogu. Nato pa se mi je zasvitalo, da o Bibliji še marsičesa ne vem, čeprav sem že desetletja prezbiterijanec. Tako denimo nisem vedel, da Biblija obeta večno življenje v raju na zemlji.b Ko pa sem začel hoditi na shode Jehovovih prič, je njihova mladina z vedenjem in posebej še z obleko in videzom name naredila velik vtis. Ti ljudje so zares živeli po biblijskih merilih!«

Toda ‚nakup resnice‘ je od Godwina zahteval tudi nekaj bolečih ukrepov. Spominja se: »Bil sem član Masonske lože. Čeprav so znani kot bratovska skupnost, ki skrbi za svoje člane, sem bil priča obredom, pri katerih uporabljajo lobanje in kosti ter kličejo duhove. Ti naj bi tistim, ki z njimi komunicirajo, pomagali graditi duhovnost.

Biblijski pouk mi je pomagal uvideti, da Bog Jehova sovraži vsakršno zapletanje v spiritizem, ker lahko nekdo tako pride pod vpliv Satana in njegovih hudobnih duhovnih sil.c Ali naj bom član Masonske lože in povezan z njenim misticizmom, ali naj se ji odpovem, da bi ugajal Jehovu? Izbral sem to drugo. Uničil sem vse prostozidarske predmete, ki sem jih imel, tudi obleko, v kateri sem se udeleževal sestankov Lože. In prepričal sem se, da je res, kar je obljubil Jezus, namreč, da ‚resnica osvobodi‘! (Janez 8:32) Sedaj to, kar sem se naučil, zadovoljno posredujem drugim. In za nobeno reč, ki sem se ji odrekel, mi ni žal.«

Še tisoči in tisoči poštenega srca so zaradi ‚nakupa resnice‘ veliko žrtvovali. In tako kot tem trem omenjenim kristjanom, jim ni žal, da so se spremenili. Biblijska resnica jim je »dobra glavnica za prihodnost. Tako bodo dosegli pravo življenje.« (1. Timoteju 6:19, EI) Tudi vi lahko z ‚nakupom resnice‘ pridete do tega ‚pravega življenja‘ in z njim povezanih blagoslovov.

[Podčrtne opombe]

[Slika na strani 9]

Nathaniel

[Slika na strani 9]

Godwin