Ali boste zvesti kakor Elija?
»Jaz vam pošljem Elija proroka, preden pride dan GOSPODOV [Jehovov dan, NW], veliki in strašni.« (MALAHIJA 4:5)
1. V kakšni stiski so se znašli Izraelci, po tem ko so v Obljubljeni deželi prebivali že kakih 500 let?
,DEŽELA, v kateri teče mleko in med.‘ (2. Mojzesova 3:7, 8) To je dal Bog Jehova Izraelcem, potem ko jih je v 16. stoletju pr. n. š. osvobodil iz egiptovskega suženjstva. Toda poglejte! Minilo je pet stoletij, sedaj pa desetrodovno izraelsko kraljestvo trpi hudo lakoto. Komajda je najti kakšno zeleno bilko. Živali poginjajo in deževalo ni že kake tri leta in pol. (1. kraljev 18:5; Lukež 4:25) Zakaj jih je doletela ta nesreča?
2. Zakaj je bil izraelski narod v stiski?
2 Vzrok za to stisko je bilo odpadništvo. Kralj Ahab je prekršil Božji zakon, ko se je poročil s kanaansko princeso Jezabelo in ji dovolil, da je v Izraelu vpeljala čaščenje Baala. Še huje pa je bilo, da je v glavnem mestu Samariji temu krivemu bogu zgradil tempelj in Izraelce napeljal na verovanje, da bo zaradi čaščenja Baala pridelek zelo bogat! Toda sedaj so bili v nevarnosti, da ,poginejo hitro iz predobre dežele‘, prav kakor jih je posvaril Jehova. (5. Mojzesova 7:3, 4; 11:16, 17; 1. kraljev 16:30–33)
Pretresljiv preskus božanstvenosti
3. Kako je prerok Elija opozoril na pravi problem Izraelcev?
3 Ko se je pričela lakota, je Božji zvesti prerok Elija kralju Ahabu rekel naslednje: »Kakor res živi Jehova, Bog Izraelov, ki stojim pred njega obličjem, ne bode ta leta ne rose, ne dežja, razen le po besedi moji!« (1. kraljev 17:1) Kralj je potem, ko je okusil strašno resničnost te objave, za Izraelovo nesrečo krivil Elija. Vendar mu je ta odvrnil, da so za to krivi on sam in njegova družina, ker so odpadli in začeli častiti Baala. Jehovov prerok je kralja Ahaba za to, da bi spor rešil, nagovoril, naj pri gori Karmel zbere ves Izrael ter 450 Baalovih in 400 Ašerinih prerokov. Ahab in njegovi podložniki so se tam res zbrali; najbrž so upali, da se bo tako končala suša. Elija pa je opozoril na nekaj pomembnejšega. »Kako dolgo,« jih je vprašal, »omahujete na dve strani? Je li GOSPOD [Jehova, NW] Bog, hodite za njim, če pa je Baal, hodite za njim!« Izraelci niso vedeli, kaj naj rečejo. (1. kraljev 18:18–21)
4. Kaj je predlagal Elija, da bi se rešilo vprašanje božanstvenosti?
4 Izraelci so že leta skušali združiti čaščenje Jehova z baalizmom. Da bi se vprašanje božanstvenosti rešilo, je Elija predlagal tekmovanje. Enega mladega bika bo za žrtvovanje pripravil sam, drugega pa naj pripravijo Baalovi preroki. Rekel je še: »Kličite ime svojega boga, jaz pa bom klical GOSPODOVO ime: tisti bog, ki bo odgovoril z ognjem, je res Bog.« (1. kraljev 18:23, 24, SSP) Predstavljajte si: v odgovor na molitev naj bi šinil ogenj iz nebes!
5. Kako je bila razgaljena nekoristnost čaščenja Baala?
5 Elija je pozval Baalove preroke, naj začnejo. Bika so pripravili za žrtvovanje in ga položili na oltar. Zatem so trudoma skakali okoli oltarja in molili: »O Baal, usliši nas!« To je trajalo »od jutra do poldne«. »Vpijte prav glasno,« se jim je rogal Elija. Morda ima Baal nujen opravek, »morda spi in se prebudi«! Baalove preroke je kmalu prevzela blaznost. Samo poglejte! Bodejo se z noži, iz ran jim močno teče kri. In kakšen hrup je to, ko iz vsega grla vpije vseh 450 prerokov! Odgovora pa ni in ni. (1. kraljev 18:26–29)
6. Kaj vse je Elija pripravil za preskus božanstvenosti?
6 Sedaj je prišel na vrsto Elija. Obnovil je Jehovov oltar, izkopal jarek okoli njega in pripravil žrtev. Nato je naročil, naj drva in žrtev polijejo z vodo. Po oltarju so je zlili dvajset velikih vrčev, toliko, da je je bil jarek poln. Predstavljajte si boječe pričakovanje navzočih, ko je Elija molil: »GOSPOD, Bog Abrahamov, Izakov in Izraelov, naj se danes spozna, da si ti Bog v Izraelu in jaz tvoj služabnik in da sem vse to storil po tvoji besedi! Usliši me, GOSPOD, usliši, da bo to ljudstvo spoznalo, da si ti, GOSPOD, Bog in da ti spreobračaš njihova srca!« (1. kraljev 18:30–37, SSP)
7., 8. a) Kako je Jehova odgovoril na Elijevo molitev? b) Kaj je bilo doseženo z dogodki pri gori Karmel?
7 Elijeva molitev je bila uslišana tako, da ,je švignil doli ogenj GOSPODOV in požrl žgalno daritev in drva in kamne in prst in polizal vodo, ki je bila v jarku‘. Ljudje so popadali na obraze in govorili: »GOSPOD [Jehova, NW] je Bog! GOSPOD [Jehova, NW] je Bog!« (1. kraljev 18:38, 39) Tedaj pa je Elija odločno ukrepal. Ukazal je: »Primite proroke Baalove, da njih nobeden ne ubeži!« V Kisonovi dolini so jih pomorili, nebo pa so zatem napolnili temni oblaki. Končno se je z nalivom suša končala! (1. kraljev 18:40–45; primerjaj 5. Mojzesova 13:1–5.)
8 Kako velik dan je bil to! Jehova je v tem očitnem preskusu božanstvenosti zmagal. Poleg tega se je zaradi teh dogodkov srce mnogih Izraelcev spet obrnilo k Bogu. Elija se je s tem in še drugače izkazal za zvestega preroka. Imel pa je tudi preroško vlogo.
Ali bo ,prerok Elija‘ še prišel?
9. Kaj je bilo napovedano po Malahiju 4:5, 6?
9 Bog je pozneje po Malahiju napovedal: »Glej, jaz vam pošljem Elija proroka, preden pride dan GOSPODOV, veliki in strašni. In on obrne srce očetov k otrokom in srce otrok k njih očetom, da ne pridem in ne udarim dežele s prokletjem.« (Malahija 4:5, 6) Elija je živel kakih 500 let prej, preden so bile izrečene te besede. Ker pa je to bila prerokba, so Judje v prvem stoletju n. š. pričakovali, da bo Elija prišel in jo spolnil. (Matevž 17:10)
10. Kdo je bil napovedani Elija in kako to vemo?
10 Kdo je bil torej prihajajoči Elija? Njegovo identiteto je odkril Jezus Kristus, ko je rekel: »Od dni Janeza Krstnika pa doslej silo trpi nebeško kraljestvo, in siloviteži si ga siloma laste. Kajti vsi proroki in zakon so prorokovali do Janeza. In če hočete sprejeti to: on je Elija, ki ima priti.« Da, Janez Krščevalec je bil Elijev napovedani dvojnik. (Matevž 11:12–14; Marko 9:11–13) Angel je zanj njegovemu očetu Zahariju dejal, da bo imel ,Elijevega duha in moč‘ in da bo ,ustvaril za Gospoda [Jehova, NW] pripravljeno ljudstvo‘. (Lukež 1:17, SSP) S krstom, ki ga je opravljal Janez, je posameznik javno simboliziral, da se kesa svojih grehov proti Postavi, ki naj bi Jude vodila h Kristusu. (Lukež 3:3–6; Galatom 3:24) Janez je s svojim delom ,ustvaril za Gospoda [Jehova, NW] pripravljeno ljudstvo‘.
11. Kaj je ob binkoštih rekel Peter o ,Jehovovem dnevu‘ in kdaj je ta nastopil?
11 Janez Krščevalec je s svojim delom v vlogi ,Elija‘ pokazal, da je bil »Jehovov dan« blizu. Bližino dneva, ko bo Bog ukrepal proti svojim sovražnikom in ohranil svoje ljudstvo, je razbrati tudi iz besed apostola Petra. Poudaril je, da se je s čudežnimi dogodki ob binkoštih leta 33 n. š. spolnila Joelova prerokba o izlitju Božjega duha. Pokazal je še, da se je to moralo zgoditi pred ,velikim in preslavnim Gospodovim [Jehovovim, NW] dnem‘. (Dejanja 2:16–21; Joel 2:28–32) Leta 70 n. š. je Jehova povzročil, da je rimska vojska izvršila božansko obsodbo nad narodom, ki je zavrnil njegovega Sina, in s tem spolnil svojo Besedo. (Daniel 9:24–27; Janez 19:15)
12. a) Kaj sta o prihajajočem ,Jehovovem dnevu‘ rekla Pavel in Peter? b) Zakaj naj bi se nekaj zagotovo zgodilo, kot je to predstavljalo Elijevo delo?
12 Toda po letu 70 n. š naj bi prišlo še marsikaj drugega. Apostol Pavel je prihajajoči »Jehovov dan« povezal z navzočnostjo Jezusa Kristusa. In apostol Peter je o tem dnevu govoril v zvezi s prihodnjimi ,novimi nebesi in novo zemljo‘. (2. Tesaloničanom 2:1, 2; 2. Petrov 3:10–13)Upoštevajmo tudi, da je Janez Krščevalec opravljal delo kakor Elija, preden je leta 70 n. š. prišel »Jehovov dan«. Vse skupaj je nakazovalo, da se bo dogajalo še nekaj, kar je bilo predstavljeno z Elijevim delom. Kaj pa?
Imajo Elijevega duha
13., 14. a) Kakšna vzporednica je med dejavnostjo Elija in maziljenih kristjanov današnjih dni? b) Kaj delajo odpadniki krščanstva?
13 Elijevo delo ni imelo vzporednice le v dejavnosti Janeza Krščevalca, temveč jo ima tudi v dejavnosti maziljenih kristjanov današnjega odločilnega obdobja, ki vodi k prihajajočemu ,Jehovovemu dnevu‘. (2. Timoteju 3:1–5) Ti kristjani z Elijevim duhom in močjo neomajno zagovarjajo pravo čaščenje. In kako nujno je to! Po smrti Kristusovih apostolov se je pojavil odpad od pravega krščanstva, prav kakor se je v Izraelu za Elijevih dni razbohotilo čaščenje Baala. (2. Petrov 2:1) Deklarirani kristjani so pričeli združevati krščanstvo z lažnimi verskimi doktrinami in običaji. Sprejeli so denimo poganski in nesvetopisemski nauk, da ima človek neumrljivo dušo. (Propovednik 9:5, 10; Ezekiel 18:4) Odpadniki krščanstva so prenehali uporabljati ime edinega resničnega Boga, Jehova. Namesto njega častijo Trojico. Sprejeli so tudi navado, podobno tisti, ki so jo imeli Baalovi častilci, namreč priklanjanje podobam Jezusa in njegove matere Marije. (Rimljanom 1:23; 1. Janezov 5:21) Vendar to še ni vse.
14 Vse od 19. stoletja voditelji krščanskih cerkva širijo dvome o mnogih delih Biblije. Zavrnili so na primer poročilo Prve Mojzesove knjige o ustvaritvi in se priklonili razvojni teoriji ter jo označili za »znanstveno«. S tem so se naravnost uprli nauku Jezusa Kristusa in apostolov. (Matevž 19:4, 5; 1. Korinčanom 15:47) Z duhom maziljeni kristjani pa biblijsko poročilo o ustvaritvi zagovarjajo, kakor so jo tudi Jezus in njegovi zgodnji sledilci. (1. Mojzesova 1:27)
15., 16. Kdo nasprotno od tako imenovanega krščanstva redno dobiva duhovno hrano in po katerih sredstvih?
15 Ko je svet stopil v ,čas konca‘, je krščanstvo zajela duhovna lakota. (Daniel 12:4; Amos 8:11, 12) Toda majhni skupini maziljenih kristjanov je Bog redno dajal duhovno hrano »o pravem času«, prav kakor je skrbel za Elija, da je bil v obdobju lakote nahranjen. (Matevž 24:45; 1. kraljev 17:6, 13–16) Nekdaj so bili ti zvesti Božji služabniki znani kot Mednarodni preučevalci Biblije, pozneje pa so sprejeli svetopisemsko ime Jehovove priče. (Izaija 43:10)
16 Elija je z življenjem opravičil svoje ime, ki pomeni »Moj Bog je Jehova«. Stražni stolp, uradna revija Jehovovih zemeljskih služabnikov, dosledno uporablja Božje ime. Pravzaprav je bilo v njeni drugi številki (avgust 1879) izraženo trdno zaupanje, da njeno izdajanje podpira Jehova. Ta revija, kakor tudi druge izdaje Watch Tower Society, razgalja nesvetopisemske nauke tako imenovanega krščanstva in ostalega dela Babilona Velikega, svetovnega krivoverstvenega imperija, ter brani resničnost Božje Besede, Biblije. (2. Timoteju 3:16, 17; Razodetje 18:1–5)
Zvesti v preskušnjah
17., 18. Kako je Jezabela odgovorila na pomor Baalovih prerokov, toda kakšno pomoč je dobil Elija?
17 Duhovniki so na razgaljanje odgovorili podobno kakor Jezabela, ko je izvedela, da je Elija pobil vse Baalove preroke. Jehovovemu zvestemu preroku je poslala sporočilo, s katerim se je zaobljubila, da ga bo umorila. To ni bila samo nepomembna grožnja, saj je Jezabela umorila že mnogo Božjih prerokov. Elija je zato iz strahu zbežal proti jugozahodu v Bersebo. Tam je pustil strežnika, sam pa zbežal še dlje v pustinjo in molil, da bi umrl. Vendar Jehova ni zapustil svojega preroka. Pred Elijem se je pojavil angel in ga pripravil na dolgo potovanje h gori Horeb. Okrepil ga je, da je lahko hodil 40 dni in tako prepotoval več kot 300 kilometrov. Pri Horebu je z njim govoril Jehova, še prej pa mu je na strah zbujajoč način razodel svojo moč v silnem vetru, potresu in ognju. V teh prikazih Jehova ni bilo. Bili so izraz njegovega svetega duha oziroma dejavne sile. Jehova je zatem spregovoril s prerokom. Samo predstavljajte si, kako je ta izkušnja okrepila Elija! (1. kraljev 19:1–12) Kaj tedaj, če se tudi mi kakor Elija prestrašimo, kadar nam grozijo sovražniki pravega čaščenja? To, kar je doživel on, bi nam moralo pomagati uvideti, da Jehova svojega ljudstva ne zapusti. (1. Samuelova 12:22)
18 Bog je Eliju pojasnil, da kot prerok dela še ni opravil. In čeprav je Elija menil, da je edini častilec pravega Boga v Izraelu, mu je Jehova razodel, da je še 7000 takih, ki se niso priklonili Baalu. Bog ga je zatem poslal nazaj k njegovi nalogi. (1. kraljev 19:13–18) Morda tudi nas zasledujejo sovražniki pravega čaščenja, podobno kot so Elija. In kakor je napovedal Jezus, lahko postanemo predmet hudega preganjanja. (Janez 15:17–20) Kdaj pa kdaj nas je morda strah. Vseeno pa smo lahko kakor Elija, ki je dobil božansko zagotovilo, nato pa zvesto vztrajal v Jehovovi službi.
19. Kaj so doživeli maziljeni kristjani med prvo svetovno vojno?
19 Nekateri maziljeni kristjani so zaradi hudega preganjanja med prvo svetovno vojno podlegli strahu in prenehali oznanjevati. Zmotili so se, ko so menili, da je njihovo delo na zemlji končano. Toda Bog jih ni zavrgel. Usmiljeno je skrbel zanje, kot je s hrano oskrboval Elija. Zvesti maziljenci pa so kakor Elija sprejeli božje korigiranje in zopet postali dejavni. Spoznali so, da je oznanjevanje kraljestvenega sporočila velika prednost.
20. Kakšno prednost je danes Bog dal tistim, ki so zvesti kakor Elija?
20 Jezus je s prerokbo o svoji navzočnosti nakazal, da se bo vsesvetovno delo končalo še pred koncem te hude stvarnosti. (Matevž 24:14) Danes opravljajo to delo maziljeni kristjani in milijoni njihovih tovarišev, ki se že vnaprej veselijo življenja v raju na zemlji. Dokončati kraljestvenooznanjevalsko delo je prednost, ki jo je Bog dal samo tistim, ki so zvesti kakor Elija.
Bodite zvesti kakor Elija
21., 22. a) Kakšno delo vodijo maziljeni kristjani? b) Kaj jim pomaga opravljati oznanjevalsko delo in zakaj je to potrebno?
21 Majhen ostanek pravih maziljenih kristjanov, ki mu je naložena odgovornost, da skrbi za zemeljske dobrine ustoličenega kralja Jezusa Kristusa, to spolnjuje goreče kakor Elija. (Matevž 24:47) In Bog že več kot 60 let uporablja te maziljene posameznike, da vodijo delo pridobivanja v učence, katerim daje čudovito upanje na večno življenje na rajski zemlji. (Matevž 28:19, 20) Kako hvaležni so lahko ti milijoni, da maziljenci, sicer relativno maloštevilni, goreče in zvesto spolnjujejo svoje odgovornosti!
22 Kraljestvenooznanjevalsko delo opravljajo nepopolni ljudje in to samo z močjo, ki jo Jehova daje tistim, ki se zanašajo nanj z molitvijo. »Elija je bil človek, ki je čutil kakor mi,« je rekel učenec Jakob, ko je navedel prerokov zgled molitve, da bi prikazal, kakšno moč ima molitev pravičnega moža. (Jakob 5:16–18, SSP) Elija ni vedno prerokoval ali delal čudeže. Imel je enaka človeška občutja in slabosti kakor mi, vendar je Bogu zvesto služil. Bog pomaga tudi nam in nas krepi, zato smo lahko zvesti kakor Elija.
23. Zakaj je dobro, da ostanemo zvesti in optimistični?
23 Za zvestobo in optimizem imamo dobre razloge. Spomnimo se, da je Janez Krščevalec pred nastopom ,Jehovovega dne‘ leta 70 n. š delal tisto, kar je delal Elija. Z duhom in močjo, kakršno je imel Elija, tudi maziljeni kristjani izvršujejo podobno od Boga dobljeno delo, in to po vsem svetu. S tem jasno dokazujejo, da je veliki »Jehovov dan« blizu.
Kako bi odgovorili?
◻ Kako se je pri gori Karmel dokazala Jehovova božanstvenost?
◻ Kdo je bil »Elija, ki ima priti,« in kaj je naredil?
◻ Kako maziljeni kristjani današnjih dni kažejo, da imajo Elijevega duha?
◻ Zakaj je mogoče biti zvest kakor Elija?
[Okvir na strani 15]
V katera nebesa se je vzdignil Elija?
»IN KO gresta [Elija in Elizej] še skupaj in se pogovarjata, glej, ognjen voz in ognjeni konji, ki ju ločijo narazen. In Elija je šel v viharju gori v nebesa.« (2. kraljev 2:11)
Kaj tukaj pomeni beseda »nebesa«? Včasih se ta izraz nanaša na duhovno bivališče Boga in njegovih angelskih sinov. (Matevž 6:9; 18:10) »Nebesa« lahko označujejo tudi snovno vesolje. (5. Mojzesova 4:19) Biblija pa rabi ta izraz tudi za zemljino najbližjo atmosfero, kjer letajo ptiči in pihajo vetrovi. (Psalm 78:26; Matevž 6:26, SSP)
V katera nebesa se je torej vzdignil Elija? Očitno je bil po zemeljski atmosferi premeščen na drug del planeta. Več let zatem je bil namreč Elija še vedno na zemlji, saj je pisal pismo judovskemu kralju Joramu. (2. letopisov 21:1, 12–15) Pozneje je tudi Jezus Kristus potrdil, da se Elija ni vzdignil v duhovno bivališče Boga Jehova. Dejal je namreč: »Nihče ni stopil v nebesa, razen kdor je prišel iz nebes, Sin človekov.« To pa je Jezus Kristus sam. (Janez 3:13) Pot v nebeško življenje se je za nepopolne ljudi odprla šele po smrti, vstajenju in vnebohodu Jezusa Kristusa. (Janez 14:2, 3; Hebrejcem 9:24; 10:19, 20)