»Jehova ne zavrže ljudstva svojega«
»Mnoge so pravičnega nadloge, ali iz njih vseh ga reši GOSPOD.« (PSALM 34:19)
1., 2. a) Kako Jehova blagoslavlja svoje ljudstvo danes? b) S čim se srečujejo mnogi kristjani in kakšni vprašanji se nam zastavljata?
JEHOVOVI častilci prebivajo v duhovnem raju, s čimer se spolnjuje biblijska prerokba. (2. Korinčanom 12:1–4) Jehovove priče smo del mednarodne bratovščine, za katero sta značilni ljubezen in enotnost. (Janez 13:35) Poleg tega smo si pridobili globoko in obsežno znanje o biblijskih resnicah. (Izaija 54:13) Kako hvaležni smo Jehovu za prednost, da smo gostje v njegovem duhovnem šotoru! (Psalm 15:1)
2 Vsi, ki smo v Jehovovi organizaciji, sicer uživamo duhovno blaginjo, vendar se zdi, da nekateri živijo v relativnem miru in spokojnosti, drugi pa doživljajo takšne ali drugačne nadloge. Mnogi kristjani se za dalj časa znajdejo v usmiljenja vrednem položaju, brez vsakršnega upanja na skorajšnjo rešitev. Povsem naravno je, da jim takšne okoliščine vzamejo pogum. (Pregovori 13:12) Toda ali so nadloge dokaz Božjega neodobravanja? Ali Jehova nekatere kristjane še posebej budno varuje, medtem ko druge zavrača?
3. a) Ali je Jehova odgovoren za nadloge, ki jih doživlja njegovo ljudstvo? b) Zakaj doživljajo trpljenje tudi zvesti Jehovovi častilci?
3 Biblijski odgovor se glasi: »Nihče naj ne reče, ko je v izkušnjavi: Bog me izkuša; zakaj Bog ne more biti izkušan v hudo, sam pa tudi ne izkuša nikogar.« (Jakob 1:13) Jehova je Varuh in Podpiralec svojega ljudstva. (Psalm 91:2–6) »GOSPOD ne zavrže ljudstva svojega.« (Psalm 94:14) To sicer ne pomeni, da zvesti častilci ne bodo nikoli prenašali trpljenja. Sedanji stvarnosti namreč vladajo posamezniki, ki so že po naravi nepopolni. Mnogi so pokvarjeni, nekateri pa tudi odkrito zli. In nihče od njih ne išče modrosti pri Jehovu, posledica česar je to, da ljudje tako zelo trpijo. V Bibliji jasno piše, da se Jehovovo ljudstvo ne bo moglo vedno ogniti žalostnim posledicam človeške nepopolnosti in hudobnosti. (Dejanja 14:22)
Zvestovdani kristjani pričakujejo trpljenje
4. Kaj lahko pričakujejo vsi kristjani, vse dokler živijo v tej hudobni stvarnosti, in zakaj?
4 Jezusovi sledilci sicer niso del sveta, a kljub temu živijo sredi te stvarnosti. (Janez 17:15, 16) Satan je v Bibliji razkrinkan kot prevladujoča sila izza tega sveta. (1. Janezov 5:19) Zato lahko vsi kristjani prej ali slej pričakujejo, da se bodo morali spoprijeti z resnimi problemi. S tem v mislih je apostol Peter rekel: »Bodite trezni, bedite: nasprotnik vaš, hudič, hodi kakor rjoveč lev okrog in išče, koga bi pogoltnil; njemu se upirajte, trdni v veri, vedoč, da isto trpljenje prenaša bratovščina vaša razkropljena po svetu.« (1. Petrov 5:8, 9) Zares, prav vsa združba kristjanov lahko pričakuje trpljenje.
5. Kako je Jezus jasno pokazal, da bodo zvesti kristjani v življenju doživljali žalostne stvari?
5 Četudi močno ljubimo Jehova in smo zvestovdani njegovim načelom, bomo v življenju doživljali žalostne stvari. Jezus je to jasno pokazal v svoji prispodobi, zapisani v Matevževem evangeliju 7:24–27, kjer je prikazal razliko med tistimi, ki njegove besede poslušajo, in tistimi, ki jih ne. Poslušne učence je primerjal z modrim možem, ki je sezidal hišo na trdno skalo. Tiste, ki ne poslušajo njegovih besed, pa je primerjal z neumnim možem, ki je sezidal hišo na pesek. Po močni nevihti je obstala le hiša, sezidana na skali. A bodite pozorni na to, kar je bilo rečeno glede hiše modrega moža: »Usula se je ploha in pridrle so reke in zapihali so vetrovi in se zagnali v tisto hišo, a ni padla.« Jezus ni obljubil, da bo modri mož vedno bival v miru in spokojnosti. Ne, njegova modrost je bila tista, ki ga je usposobila, da je prestal nevihto. Podobna misel je izražena v prispodobi o sejalcu. V njej Jezus pojasnjuje, da bodo celo poslušni častilci z ,dobrim in blagim srcem prinašali sad v potrpljenju‘. (Lukež 8:4–15)
6. Kdo bo, glede na Pavlovo prispodobo o ognjevarnih materialih, doživel ognjeni preskus?
6 Apostol Pavel je v pismu Korinčanom z metaforiko ponazoril potrebo po trajnih vrlinah, ki nam lahko pomagajo spoprijeti se s preskušnjami. Ognjevarni materiali, kot so zlato, srebro in dragoceni kamni, ustrezajo pobožnim vrlinam. (Primerjaj Pregovori 3:13–15; 1. Petrov 1:6, 7.) Po drugi strani pa so mesene osebnostne poteze primerjane z vnetljivimi materiali. Pavel potem pravi: »Vsakega delo postane očitno; kajti dan ga razodene, ker se v ognju odkrije, in ogenj preizkusi delo vsakega, kakšno je. Če ostane komu delo, katero je postavil na njem, prejme plačilo.« (1. Korinčanom 3:10–14) Biblija nas tukaj ponovno seznanja s tem, da se bomo vsi mi neogibno srečali s takšno ali drugačno obliko ognjenega preskusa.
7. Kako nam lahko po Listu Rimljanom 15:4 Sveto pismo pomaga prestati preskušnje?
7 V Bibliji je mnogo poročil o zvestovdanih Božjih služabnikih, ki so morali vztrajati v nadlogah, včasih tudi dolgo časa. Vseeno pa jih Jehova ni zavrgel. Apostol Pavel je verjetno imel v mislih ravno takšne zglede, ko je rekel: »Karkoli se je namreč poprej napisalo, je pisano nam v pouk, da imamo po potrpežljivosti in po tolažbi pisem upanje.« (Rimljanom 15:4) Sedaj pa razmislimo o zgledih treh mož, ki so bili z Bogom sicer v tesnem odnosu, a so morali vseeno pretrpeti mnoge nadloge.
Kaj se naučimo iz biblijskih poročil
8. Kaj je Jehova dovolil glede Jožefa in kako dolgo?
8 Jehova je bil Jakobovemu sinu Jožefu naklonjen že vse od njegove mladosti. Vseeno pa je ta doživel vrsto nadlog, pa čeprav ne po svoji krivdi. Tako so ga njegovi lastni bratje ugrabili in z njim ravnali brezsrčno. Prodali so ga za sužnja v tujo deželo, kjer so ga pod lažnimi obtožbami dali v »temnico«. (1. Mojzesova 40:15) Tam so »noge njegove [. . .] vklenili v spone, železo ga je stiskalo do duše«. (Psalm 105:17, 18) Jožef je Jehova med sužnjevanjem in prestajanjem zaporne kazni nedvomno nenehno rotil, naj ga reši. Kljub temu se je kakih 13 let, čeprav ga je Jehova na razne načine krepčal, vsako jutro zbujal kot suženj ali zapornik. (1. Mojzesova 37:2; 41:46)
9. Kaj je moral David trpeti več let?
9 Podobno se je dogajalo Davidu. Ko je Jehova izbiral primernega moža za vladarja Izraelu, je rekel: »Našel sem Davida, sina Jesejevega, moža po srcu svojem.« (Dejanja 13:22) A kljub temu, da je bil Jehova Davidu naklonjen, je ta moral mnogo pretrpeti. Ko je bil v smrtni nevarnosti, se je več let skrival po pustinji, po jamah, raznih špranjah in tudi na tujem. Lovili so ga kot divjo žival, kar mu je jemalo pogum in ga navdajalo s strahom. Vseeno pa je z Jehovovo močjo vzdržal. Iz lastnih izkušenj je lahko pravilno rekel: »Mnoge so pravičnega nadloge, ali iz njih vseh ga reši GOSPOD.« (Psalm 34:19)
10. Kakšna izredna nadloga je doletela Nabota in njegovo družino?
10 V dneh preroka Elija je bilo v Izraelu le okoli 7000 takih, ki niso pokleknili pred krivim bogom Baalom. (1. kraljev 19:18; Rimljanom 11:4) Nabot, ki je bil verjetno tudi med njimi, je postal žrtev strašne krivice. Ponižali so ga z obtožbo, da je bogokletnik. Spoznali so ga za krivega in ga po kraljevem ukazu obsodili na smrt s kamenjanjem, njegovo kri pa so lizali psi. Umorili so celo njegove sinove! In to kljub temu, da je bil nedolžen. Priče zoper njega so bili namreč lažnivci. Vsa zadeva je bila spletka kraljice Jezabele, da bi se kralj lahko polastil Nabotovega vinograda. (1. kraljev 21:1–19; 2. kraljev 9:26)
11. Kaj nam o zvestih možeh in ženah iz biblijske zgodovine pove apostol Pavel?
11 Jožef, David in Nabot so le trije izmed mnogih zvestih mož in žena, omenjenih v Bibliji, ki so trpeli nadloge. Apostol Pavel je napisal zgodovinsko poročilo o Jehovovih služabnikih skozi stoletja. V njem je govoril o tistih, ki »so trpeli zasramovanje in bičanje, vrhutega pa spone in ječe; bili so kamenani, izkušani, razrezani, umrli so smrti z mečem; hodili so v ovčjih in kozjih kožah, v potrebi, v stiskah in težavah (njih ni bil svet vreden!), po puščavah tavajoč in po gorah in brlogih in podzemeljskih jamah«. (Hebrejcem 11:36–38) Toda Jehova jih ni zavrgel.
Jehova skrbi za trpeče
12. Naštejte nekaj nadlog, ki jih doživljamo Jehovove priče danes.
12 Kako pa je z Jehovovim ljudstvom danes? Kot organizacija lahko z gotovostjo računamo na božansko zaščito ter varen prehod skozi zadnje dni in veliko stisko. (Izaija 54:17; Razodetje 7:9–17) Kot posamezniki pa se zavedamo, da »čas in naključje« zadevata vse ljudi. (Propovednik 9:11, SSP) Danes mnogo zvestih kristjanov trpi nadloge. Nekateri se prebijajo skozi izredno revščino. V Bibliji se govori o krščanskih ,sirotah in vdovah‘, ki so v stiski. (Jakob 1:27) Drugi pa trpijo zaradi naravnih nesreč, vojn, kriminala, zlorabe oblasti, bolezni in smrti.
13. O katerih težavnih izkušnjah so poročali pred nedavnim?
13 Tako so denimo Watchtowerjeve podružnice v svojih poročilih vodstvenemu organu Jehovovih prič za leto 1996 govorile o tem, da nekateri naši bratje in sestre prestajajo zaporne kazni v bednih razmerah, ker so se držali biblijskih načel. Tri občine iz neke južnoameriške države so razpadle, ko so gverilci na stotine Prič prisilili, naj zapustijo področje. V zahodnoafriški državi, v kateri je divjala državljanska vojna, so ubili nekaj Prič, ki so se znašli sredi spopada. V neki srednjeameriški državi pa je že itak kritično finančno stanje nekaterih bratov poslabšalo še besnenje orkana. Čeprav drugod revščina in pomanjkanje hrane morda nista resna problema, lahko na takšnih področjih nekaterim jemljejo radost negativni vplivi. Druge obremenjujejo pritiski sodobnega življenja. Zopet drugim pa morda jemlje pogum otopelost ljudi, katerim oznanjujejo dobro novico.
14. a) Kaj se naučimo iz Jobovega zgleda? b) Kaj bi morali narediti, kadar se srečujemo s stiskami, namesto da negativno razmišljamo?
14 Vendar pa ne smemo sklepati, da so naštete okoliščine dokaz Božjega neodobravanja. Samo spomnite se Joba in mnogih nadlog, ki jih je pretrpel. On je bil »mož [. . .] popoln in pošten«. (Job 1:8) In kako ga je moralo potreti, ko ga je Elifaz obdolžil pregreška! (Job, poglavja 4, 5, 22) Mi pa ne želimo prehitro skleniti, da doživljamo težave, ker smo nekako razočarali Jehova ali pa ker nas Jehova več ne blagoslavlja. Z negativnim razmišljanjem v času stiske si lahko oslabimo vero. (1. Tesaloničanom 3:1–3, 5) Kadar smo v stiski je najbolje, da globoko premišljujemo o dejstvu, da sta Jehova in Jezus blizu pravičnim, neglede na to, kaj se zgodi.
15. Kako vemo, da se Jehova zelo zanima za nadloge, ki jih doživlja njegovo ljudstvo?
15 Apostol Pavel nam to zagotavlja, ko pravi: »Kdo nas bo ločil od ljubezni Kristusove? stiska ali nadloga, ali preganjanje, ali lakota, ali nagota, ali nevarnost, ali meč? Prepričan sem [. . .], da nas ne smrt, ne življenje, ne angeli, ne poglavarstva, ne sile, ne sedanjost, ne prihodnost, ne višina, ne globočina, ne katera druga stvar ne bo mogla ločiti od ljubezni Božje, ki je v Kristusu Jezusu, Gospodu našem.« (Rimljanom 8:35, 38, 39) Jehova se zelo zanima za nas in se zaveda našega trpljenja. David je še kot ubežnik zapisal: »Oči GOSPODOVE pazijo na pravične in ušesa njegova na njih vpitje. Blizu je GOSPOD tistim, ki so potrtega srca.« (Psalm 34:15, 18; Matevž 18:6, 14) Naš nebeški Oče skrbi za nas in smilijo se mu tisti, ki trpijo. (1. Petrov 5:6, 7) On nam daje vse, kar potrebujemo, da bi zdržali, neglede na to, kakšno trpljenje morda doživljamo.
Jehovovi darovi nas krepijo
16. Katera Jehovova priprava nam pomaga vztrajati in kako?
16 V tej stari stvarnosti sicer ne moremo pričakovati, da bomo povsem brez nadlog, vseeno pa »nismo zapuščeni«. (2. Korinčanom 4:8, 9) Jezus je namreč svojim sledilcem obljubil pomoč. Rekel je: »Jaz bom prosil Očeta, in drugega Tolažnika vam dá, da ostane z vami vekomaj, Duha resnice.« (Janez 14:16, 17) Apostol Peter je na binkoštni dan leta 33 n. š. poslušalcem rekel, da lahko prejmejo »dar svetega Duha«. (Dejanja 2:38) Ali sveti duh pomaga tudi nam danes? Da! Jehovova dejavna sila nam daje čudovite sadove: »Ljubezen, radost, mir, potrpežljivost, prijaznost, dobrotljivost, zvestost, krotkost, zdržljivost.« (Galatom 5:22, 23) Vse to so neprecenljive vrline, ki nam pomagajo vztrajati.
17. Katere biblijske resnice nam med drugim krepijo vero in odločenost, da potrpežljivo čakamo Jehova?
17 Sveti duh nam prav tako pomaga razumeti, da so sedanje stiske v primerjavi z nagrado večnega življenja ,kratke in lahke‘. (2. Korinčanom 4:16–18) Prepričani smo, da Bog ne bo pozabil naših del in ljubezni, ki jo kažemo do njega. (Hebrejcem 6:9–12) Ko beremo navdihnjene besede Biblije, nas tolažijo zgledi zvestih starodavnih služabnikov, ki so prestali mnogo nadlog, a so bili razglašeni za srečne. Jakob je zapisal: »Za zgled trpljenja in potrpežljivosti vzemite, bratje, proroke, ki so govorili v imenu Gospodovem [Jehovovem, NW]. Glejte, blagrujemo [za srečne razglašamo, NW] tiste, ki so bili stanovitni v trpljenju.« (Jakob 5:10, 11) Biblija nam obljublja »preobilnost moči«, ki nam bo pomagala prestati preskušnje. Poleg tega nas Jehova blagoslavlja še z vstajenjskim upanjem. (2. Korinčanom 1:8–10; 4:7) Z vsakodnevnim branjem Biblije in globokim premišljevanjem o teh obljubah si bomo okrepili vero in bomo še bolj odločeni potrpežljivo čakati na Boga. (Psalm 42:5)
18. a) K čemu nas spodbujajo besede iz Drugega lista Korinčanom 1:3, 4? b) Kako lahko krščanski nadzorniki dokažejo, da so vir tolažbe in osvežitve?
18 Jehova pa nam poleg tega daje tudi duhovni raj, v katerem lahko uživamo pristno ljubezen naših krščanskih bratov in sester. Vsak od nas ima določeno vlogo pri medsebojnem tolaženju. (2. Korinčanom 1:3, 4) Še zlasti pa so lahko pomemben vir tolažbe in osvežitve krščanski nadzorniki. (Izaija 32:2) Kot »ljudje darovi« (NW) imajo nálog, da krepijo trpeče, ,prigovarjajo malodušnim‘ in ,podpirajo slabotne‘. (Efežanom 4:8, 11, 12; 1. Tesaloničanom 5:14) Starešine se tudi spodbuja, da se okoristijo revij Stražni stolp in Prebudite se!, kakor tudi drugih publikacij, ki jih daje »zvesti in preudarni suženj«. (Matevž 24:45–47, NW) V teh publikacijah je obilo na Bibliji temelječih nasvetov, ki nam lahko pomagajo rešiti, pa tudi preprečiti nekatere probleme, ki nam povzročajo skrbi. Da bi le posnemali Jehova in se tolažili ter spodbujali med seboj v teh težavnih časih!
19. a) Kaj nam pomaga ogniti se nekaterim težavam? b) Komu moramo na koncu vendarle zaupati in kaj nam bo pomagalo spoprijeti se s preskušnjami?
19 Sedaj ko bredemo vedno globlje v zadnje dni in se razmere v sedanji stvarnosti iz dneva v dan slabšajo, kristjani delamo, kar lahko, da bi se ognili nadlogam. (Pregovori 22:3) Dobra presoja, razsodnost in spoznanje o biblijskih načelih nam lahko pomagajo modro se odločati. (Pregovori 3:21, 22) Mi poslušamo Jehovovo Besedo in jo tudi ubogamo, da bi se ognili nepotrebnim napakam. (Psalm 38:4) Vseeno pa se zavedamo, da se lahko še tako trudimo, pa iz življenja ne bomo mogli povsem odstraniti trpljenja. V tej stvarnosti se mnogi pravični ljudje srečujejo s težavami. Kljub temu pa se lahko spoprimemo s preskušnjami povsem prepričani, da ,Jehova ne bo zavrgel svojega ljudstva‘. (Psalm 94:14) In mi vemo, da bo ta stvarnost skupaj s svojim trpljenjem kmalu le še stvar preteklosti. Zato sklenimo, da se ,ne bomo utrudili delati dobro; zakaj ob svojem času bomo želi, če ne obnemoremo‘. (Galatom 6:9)
Kaj smo se naučili?
◻ S kakšnimi nadlogami se srečuje celotna združba kristjanov?
◻ Kateri biblijski zgledi nam pomagajo razumeti, da stiske niso dokaz Jehovovega neodobravanja?
◻ Kako gleda Jehova na stiske, ki jih doživlja njegovo ljudstvo?
◻ Naštejte nekaj Jehovovih darov, ki nam pomagajo prestajati preskušnje.
[Slike na strani 10]
David, Nabot in Jožef so trije, ki so trpeli nadloge