Čudežno ozdravljenje človeštva je blizu

»KAJ takega še nikoli nismo videli.« Tako je dejal človek, ki je na lastne oči videl, kako je Jezus čudežno, v trenutku ozdravil hromega. (Marko 2:12, SSP) Jezus je ozdravljal tudi slepe, neme ter pohabljene, in podobno so počeli njegovi sledilci. S kakšno močjo je Jezus to delal? Kakšno vlogo je igrala vera? Kako ta doživetja iz prvega stoletja osvetljujejo današnja čudežna ozdravljenja? (Matevž 15:30, 31)

»Vera tvoja te je rešila«

Današnji duhovni zdravitelji radi navajajo besede, katere je Jezus izrekel ženski, ki je dvanajst let trpela zaradi krvotoka in je prišla k njemu, da bi jo ozdravil: »Vera tvoja te je rešila.« (Lukež 8:43–48) Ali Jezusova izjava kaže, da je bila ozdravitev odvisna od njene vere? Ali je to bil zgled za današnje »zdravljenje z vero«?

Ob pazljivem branju Biblije vidimo, da Jezus in učenci pri zdravljenju večinoma niso od bolnih zahtevali, naj prej izpovejo svojo vero. Prej omenjena ženska je prišla k Jezusu in se, ne da bi mu kaj rekla, od zadaj tiho dotaknila Jezusove obleke, in »takoj se ustavi vir krvi njene«. Nekoč drugič je Jezus ozdravil enega izmed mož, ki so ga prišli prijet. Ozdravil je celo človeka, ki sploh ni vedel, kdo je Jezus. (Lukež 22:50, 51; Janez 5:5–9, 13; 9:24–34)

Kakšno vlogo je torej imela vera? Ko je bil Jezus z učenci v tirskem in sidonskem območju, je k njemu pristopila neka Feničanka in vzkliknila: »Usmili se me, Gospod, sin Davidov; mojo hčer zelo muči zli duh.« Zamislite si njen obup, ko je rotila: »Gospod, pomagaj mi!« Jezus je, poln usmiljenja, odgovoril: »O žena, velika je vera tvoja. Zgodi naj se ti, kakor hočeš.« In hči je ozdravela »tisto uro«. (Matevž 15:21–28) Vera je bila vpletena, to je jasno, vendar čigava? Bodite pozorni, da Jezus ni pohvalil vere bolnega otroka, ampak vero matere. In vero v kaj? Žena je z naslovitvijo Jezusa z »Gospod, sin Davidov« javno priznala, da je on obljubljeni Mesija. S tem ni izrazila le vere v Boga oziroma vere v moč zdravitelja. In ko je Jezus rekel, »vera tvoja te je rešila«, je mislil, da če prizadeti ne bi verovali vanj kot v Mesija, niti ne bi prišli k njemu, da bi jih ozdravil.

Iz teh svetopisemskih zgledov lahko vidimo, da so bila ozdravljenja, ki jih je delal Jezus, zelo drugačna od tega, kar se navadno vidi in sliši danes. Tam med množico ni bilo nobenega silovitega izbruha čustev – kričanja, monotonega popevanja, objokovanja, omedlevanja in še česa – niti kakšne dramatične blaznosti Jezusa. Zraven tega se Jezusu nikoli ni zgodilo, da mu ne bi uspelo ozdraviti neodločnih in bi se potem izgovarjal na njihovo malovernost oziroma njihov premalo velikodušen prispevek.

Ozdravitve z Božjo močjo

Kako so ozdravljali Jezus in učenci? »Moč Gospodova [Jehovova, NW] je bila pričujoča, da bi jih ozdravljal«, odgovarja Biblija. (Lukež 5:17) V Lukeževem evangeliju 9:43 piše, da so se po nekem ozdravljenju »vsi [. . .] čudili veličastvu Božjemu«. Primerno temu Jezus ni usmerjal pozornosti nase kot na zdravitelja. Nekoč je nekemu človeku, katerega je osvobodil nadlegovanja demonov, dejal: »Pojdi na svoj dom k svojcem in oznani jim, koliko ti je storil Gospod [Jehova, NW] in kako se te je usmilil.« (Marko 5:19)

Jezus in apostoli so zdravili z Božjo močjo, zato ni težko uvideti, zakaj za ozdravljenje ni bila vedno potrebna vera tistega, ki je bil ozdravljen. V nasprotju s tem pa je močno vero moral imeti zdravitelj. Ko Jezusovi sledilci nekoč niso mogli izgnati nekega izredno močnega demona, jim je Jezus povedal, zakaj: »Zato, ker imate malo vere.« (Matevž 17:20, SSP)

Namen čudežnega zdravljenja

Jezus je med svojo zemeljsko strežbo veliko ozdravljal, toda njegova prvenstvena ,strežba‘ ni bilo ,zdravljenje‘. Za svoje čudežno zdravljenje ni od ljudi nikoli zahteval plačila niti kakršnih koli prispevkov, saj je to bilo podrejeno njegovi glavni skrbi – ,oznanjevanju evangelija o kraljestvu‘. (Matevž 9:35) Poročilo pravi, da jih je nekoč ,sprejel in jim govoril o kraljestvu Božjem in ozdravljal tiste, ki so potrebovali zdravja‘. (Lukež 9:11) V evangelijskih poročilih je Jezus pogosto imenovan »Učitelj«, nikoli pa »Zdravitelj«.

Zakaj je torej Jezus čudežno ozdravljal? Predvsem zato, da bi potrdil, da je obljubljeni Mesija. Ko so Janeza Krščevalca po krivici zaprli, je ta hotel zagotovilo, da je spolnil od Boga dano poslanstvo. K Jezusu je poslal svoja učenca in vprašal: »Si li ti tisti, ki ima priti, ali naj čakamo drugega?« Poglejte, kaj jima je Jezus odgovoril: »Pojdita in sporočita Janezu, kar slišita in vidita: Slepci izpregledujejo in hromi hodijo, gobavci se očiščajo in gluhi slišijo, mrtvi vstajajo in ubogim se oznanja evangelij.« (Matevž 11:2–5)

Da, Jezusova ozdravljenja in drugi čudeži, o katerih poročajo evangeliji, so zatrdno potrjevali, da je on »tisti, ki ima priti«, obljubljeni Mesija. Nikomur ni bilo treba ,čakati drugega‘.

Današnje čudežne ozdravitve?

Ali naj torej pričakujemo, da bo Bog tudi danes z ozdravitvami dokazoval svojo moč? Ne. Jezus je s čudeži, ki jih je delal z Božjo močjo, nedvomno potrdil, da je Mesija, ki naj bi prišel po Božji obljubi. Njegova mogočna dejanja so bila zapisana v Biblijo, da bi jih lahko vsak bral. Nobene potrebe ni, da bi Bog v dokaz svoje moči takšna dejanja ponavljal vsaki generaciji.

Zanimivo je, da so bile ozdravitve in druga čudežna dela prepričljiva samo do neke mere. Celo očividci Jezusovih čudežev niso vsi verjeli, da ga podpira nebeški Oče. »Dasi je toliko čudežev storil vpričo njih, niso verovali vanj.« (Janez 12:37) Apostol Pavel je zato po razpravljanju o raznih čudežnih darovih (prerokovanju, govorjenju jezikov, ozdravljanju itd.), ki jih je Bog dal različnim članom krščanske občine v prvem stoletju, pod navdihnjenjem dejal: »Če pa so darovi proroštva, ponehajo, ali jeziki, umolknejo, ali spoznanje, preide. Le po nekoliko namreč spoznavamo in le po nekoliko prorokujemo; kadar pa pride, kar je popolno, tedaj premine ta nepopolnost.« (1. Korinčanom 12:28–31; 13:8–10)

Seveda je vera v Boga za naš blagor življenjsko pomembna. Toda verovati na temelju lažnih ozdravitvenih obljub pripelje samo do razočaranja. Zraven tega je Jezus glede časa konca posvaril: »Vstanejo lažnivi kristusi in lažnivi proroki in kazali bodo velika znamenja in čudeže, da bi zapeljali, ko bi bilo mogoče, tudi izvoljence.« (Matevž 24:24) Poleg šarlatanstva in prevar bo prihajalo tudi do razkazovanja demonske moči. Zato nas ne bi smele presenetiti trditve o nerazložljivih dogodkih, ki zagotovo ne temeljijo na pristni veri v Boga.

Ker pa danes nihče ne povzroča ozdravitev, kakršne je delal Jezus, ali smo zato kaj na slabšem? Nikakor ne. Pravzaprav so ti, ki jih je Jezus ozdravil, navsezadnje morda spet zboleli. Postarali so se in umrli. Prejeti blagoslovi zdravljenja so bili sorazmerno kratkotrajni. Toda Jezusove čudežne ozdravitve imajo trajno vrednost v tem, ker so senca prihodnjih blagoslovov.

Prej omenjena Alexandre in Benedita tako od takrat, ko sta raziskala Božjo Besedo, Biblijo, nič več ne verujeta v sodobno zdravljenje z vero niti v spiritistične ozdravitve. Hkrati sta tudi prepričana, da čudežno ozdravljenje ni le stvar preteklosti. Kako to? Skupaj z milijoni po vsem svetu z veseljem pričakujeta blagoslove ozdravljanja pod Božjim kraljestvom. (Matevž 6:10)

Nič več bolezni in smrti

Videli smo torej, da glavni namen Jezusove strežbe ni bilo ozdravljanje bolnih in povzročanje drugih čudežev. Namesto tega je njegovo glavno opravilo bilo oznanjevanje dobre novice o Božjem kraljestvu. (Matevž 9:35; Lukež 4:43; 8:1) To Kraljestvo je sredstvo, po katerem bo Bog čudežno ozdravil človeštvo in popravil vso škodo, ki sta jo greh in nepopolnost prizadejala človeški družini. Kako in kdaj se bo to spolnilo?

Kristus Jezus je s pogledom stoletja naprej v prihodnost dal apostolu Janezu tole preroško vizijo: »Zdaj je prišlo zveličanje in moč in kraljestvo Boga našega in oblast Kristusa njegovega.« (Razodetje 12:10) Vsi dokazi kažejo, da je veliki Božji nasprotnik, Satan, bil 1914. leta vržen v bližino zemlje in da Kraljestvo zdaj resnično deluje! Jezus je bil postavljen za kralja tega Mesijanskega kraljestva in zdaj je pripravljen, da na zemlji naredi velike spremembe.

V bližnji prihodnosti bo Jezusova nebeška vlada vladala nad pravično novo človeško družbo, pravzaprav nad ,novo zemljo‘. (2. Petrov 3:13) Kako bo takrat? Tole je veličasten preblisk prihodnosti: »Videl sem novo nebo in zemljo novo; kajti prvo nebo in prva zemlja sta bila prešla [. . .]. In [Bog] obriše vse solze ž njih oči; in smrti ne bode več, ne žalovanja, ne vpitja, ne bolečine ne bode več; kajti prvo je prešlo.« (Razodetje 21:1, 4)

Si lahko predstavljate, kako bo živeti takrat, ko bo človeštvo v resnici čudežno ozdravljeno? »Noben prebivalec ne poreče: Bolan sem! Ljudstvu, ki v njem prebiva, bo odpuščena krivica.« Da, Bog bo dosegel to, kar duhovni zdravitelji ne bi mogli nikoli. »Smrt bo požrta za vekomaj.« Zares, »Gospod, Jehova, obriše solze z obličij vseh«. (Izaija 25:8; 33:24)

[Slika na strani 7]

Pod Božjim kraljestvom bo človeštvo čudežno ozdravljeno