Prinašati zapornikom duhovno svobodo

»ČAKALI smo vas.« »Zadnjih nekaj noči sem sanjal o vašem prihodu.« »Hvala vam, ker ste določili nekoga, da nas redno obiskuje.« »Radi bi izrazili hvaležnost za vsak blagoslov, ki ga nezasluženo prejmemo od Jehova in njegove organizacije, ter za duhovno hrano, dano ob pravem času.«

Kaj je bil povod za te izraze hvaležnosti? Izrekli so jih jetniki, zaprti v različnih mehiških zaporih. Cenijo pozornost, ki jo prejemajo od Jehovovih prič, kar jim, čeprav so v zaporu, prinaša duhovno svobodo. V Mehiki je 42 ječ, kjer Jehovove priče redno strežejo duhovnim potrebam zapornikov. Ta mesta se imenujejo Centro Readaptación Social (Center za socialno rehabilitacijo). V nekaterih zaporih imajo celo redne krščanske shode z zelo dobrimi rezultati. Po nekem nedavnem štetju je na primer tamkajšnje shode obiskalo približno 380 oseb. Povprečno so vodili 350 biblijskih poukov. Za oznanjevanje se je usposobilo 37 posameznikov, 32 pa jih je s krstom v vodi simboliziralo posvetitev življenja Jehovu.

Kako se delo opravlja

Kako Jehovove priče opravljajo oznanjevalstvo v teh prostorih? Najprej gredo k odgovornim predstojnikom in jih zaprosijo za pisno odobritev za vstop v zapor, pri tem pa jim pojasnijo tudi namen obiskov – učiti zapornike, kako bi izboljšali kvaliteto življenja in služili Bogu na njemu všečen način.

Uprave so vsakokrat izdale dovoljenje. Ti uradniki cenijo biblijske napotke, dane jetnikom. Uprave zaporov so opazile, da Jehovove priče ubogajo varnostne predpise, uvedene za te prostore. Obiskujočim strežnikom dovolijo, da za shode uporabljajo pisarne, jedilnice in delavnice. Naslednji doživljaj, ki ga pripoveduje neki potujoči nadzornik v jugovzhodni Mehiki kaže, da so v nekem zaporu Pričam celo dovolili zgraditi majhno kraljestveno dvorano.

»Na začetku 1991. leta smo pričeli obiskovati tehuantepeški zapor (Oaxaca) in tam odkrili veliko duhovno lakoto. Kmalu smo pričeli 27 biblijskih poukov. Glede na zanimanje zapornikov smo napravili razpored petih občinskih shodov. Neki zapornik, ki je zelo vzljubil Jehova, se je odločil, da znotraj zapora zgradi majhno kraljestveno dvorano, da bi tako imeli prostor za shajanje. Stopil je k upravniku zapora ter ga prosil za dovoljenje in uprava je bila pripravljena sodelovati. Na začetku 1992. leta se je šest zapornikov že usposobilo za oznanjevalce dobre novice. Ker se je pokazal tolikšen napredek, smo se dogovorili, da bi v zaporu imeli spominsko slovesnost. Upravnika zapora smo prosili, da bi nam dovolil prinesti simbola, kruh in vino, in po štiriurnem pogovoru nam je dal dovoljenje.

Zgodilo pa se je, da so 3. aprila 1993 (tri dni pred spominsko slovesnostjo) izpustili nekaj zapornikov. Eden od njih, ki je bil oznanjevalec, je po prejemu potrdila o izpustitvi zaprosil za pogovor z upravnikom zapora, da bi mu dovolili ostati do spominske slovesnosti. To je upravnika resnično presenetilo, saj to nikakor ni običajna prošnja. Vendar, ozirajoč se na zapornikovo veliko željo, da bi bil navzoč na slovesnosti v zaporu, je prošnjo uslišal. Spominske slovesnosti se je udeležilo 53 oseb, ki so na koncu programa točili solze veselja. Ker je ta skupina v duhovnem smislu svobodna, smo jo sporazumno poimenovali ,Svoboda Cereso‘.«

Delo Jehovovih prič je v teh prostorih zelo cenjeno. V eni od kaznilnic neka odgovorna oseba odkrito priporoča obiskovanje shodov Jehovovih prič kot »terapijo« za pospešeno rehabilitacijo jetnikov.

Uspešen rehabilitacijski program

Mnogi zaporniki so se zaradi dejavnosti Jehovovih prič popolnoma rehabilitirali. Čeprav se nemalokrat zgodi, da se nekdanji zaporniki na prostosti vrnejo h kriminalnemu življenju, pa se tisti, ki resnično sprejmejo sporočilo Božje Besede, popolnoma spremenijo. Njihova preobrazba nas spomni na besede apostola Pavla: »Ne nečistniki, [. . .] ne tatje, ne lakomniki, ne pijanci, ne obrekovalci, ne roparji ne podedujejo kraljestva Božjega. In taki ste bili nekateri; ali umili ste se, ali posvečeni ste bili, ali opravičeni ste bili v imenu Gospoda Jezusa Kristusa in v Duhu Boga našega.« (1. Korinčanom 6:9–11)

Kadar ti izrazijo svoje občutke, je jasno videti izredno spremembo njihove osebnosti. Miguel, ki je v campeškem zaporu v mestu Campeche, pravi takole: »Danes lahko z radostjo rečem, da se štejem med druge ovce, ki upajo v to, o čemer poročata Drugi Petrov list 3:13 in Matevžev evangelij 5:5.« José pa iz kobenskega zapora (Campeche) pripominja: »Čeprav sem zapornik in je moj zločin morda zelo hud, vem, da je Jehova zelo usmiljen in posluša moje molitve in prošnje. On mi lahko oprosti pregreške ter mi da možnost, da ostali del življenja delim dobro novico o Božjem kraljestvu. Zahvala gre starešinam, ker si jemljejo čas, da nas obiskujejo v ječi, tako da tudi nam lahko koristijo obljube Božjega kraljestva. Kako čudovit blagoslov! Ali lahko rečem, da sem zapornik? Ne, saj mi Jehova daje to, kar sem potreboval, duhovno svobodo.«

Zaradi česa se morilci, posiljevalci, požigalci, tatovi in drugi spremenijo, da postanejo prav živeči kristjani? Ti možje pravijo, da je to zaradi preobrazbene moči Božje Besede in dobre družbe zares predanih ljudi. Uspeh tega rehabilitacijskega programa kaže primer Tiburcia, ki je zaprt v mazatlanski kaznilnici (Sinaloa). Bil je že v concordijski ječi (Sinaloa), kjer je imel težave zaradi svojega nasilnega značaja. Z ženo, ki je bila Jehovova priča, je ravnal zelo grdo celo, kadar ga je prišla obiskat v ječo. Toda bila je potrpežljiva in ga še naprej obiskovala, zato jo je vprašal, ali bi mu prinesla knjigo Tudi ti lahko večno živiš v raju na zemlji.a Začel jo je kar sam preučevati. Nato je prosil, če bi kdo prišel v ječo, da bi z njim preučeval. Začel je duhovno napredovati in njegovi odnosi z drugimi so se pričeli zboljševati. Premestili so ga v mazatlanski zapor, kjer je tudi skupina, ki preučuje Biblijo, in je zdaj oznanjevalec. Sam razlaga: »Skupaj z ženo, otroki in zaprtimi tovariši sem zelo hvaležen, da lahko na tem mestu poslušam biblijske resnice z upanjem, da bom kmalu izpuščen ter bom lahko obiskoval vse zbore in občinske shode.«

Tu je še Conrado, ki je hvaležen za to, da je v življenju mogel narediti spremembe. Imel je tolikšne zakonske težave, da ga je zapustila žena. Zato je iskal zatočišče pri mamilih in sčasoma postal prekupčevalec. Prijeli so ga in ga zaradi prenašanja marihuane in kokaina kaznovali z zaporom. Tam je bila skupina, ki je preučevala Biblijo z Jehovovimi pričami, in povabili so ga, da bi se jim pri tem pridružil. Svoje občutke takole opisuje: »Prevzelo me je to, s kakšnim redom so vodili shode, kako so pri raziskovalnem programu uporabljali izdaje, in dejstvo, da je vse temeljilo na Bibliji. Takoj sem zaprosil za biblijski pouk in začel obiskovati shode.« To je bilo januarja 1993. Conrado zdaj ni več v zaporu in napreduje v krščanski občini.

Marijini otoki

V Mehiki je zloglasen zapor, ki ga sestavljajo štirje otoki po imenu Marijini otoki. Zaporniki se lahko gibljejo po kazenskem otoku, na katerega so pregnani. Nekaj jih tam živi skupaj z ženami in otroki.

Ustanovili so tudi majhno občino. Trije bratje iz Mazatlána enkrat mesečno potujejo tja in pomagajo voditi shode, priskrbijo literaturo in spodbujajo. Včasih jih obišče tudi okrajni nadzornik. Navzočih je povprečno od 20 do 25 oseb. Štirje so krščeni oznanjevalci, dva pa nekrščena. Potujoči nadzornik poroča, da »nekateri za obisk nedeljskega shoda hodijo 17 kilometrov, zapustiti pa ga morajo v naglici, da bi se vrnili še ob klicanju imen s seznama. S hitro hojo prispejo nazaj v dveh urah.« Eden od bratov, ki je tam spoznal resnico, je nedavno dejal: »Včasih sem želel hitro priti iz zapora, zdaj pa se to lahko zgodi kadar koli bo to želel Jehova, saj imam tu tako ali tako veliko dela.«

Srečni smo, ker vidimo, kako moč resnice osvobaja iskrene posameznike, ki iščejo pot, da bi ugajali Jehovu. Več kot ducat teh, ki so spoznali resnico v zaporu, so že spustili in zdaj kot Božji služabniki živijo častno; nekateri so celo postali občinski starešine. Biblija poseduje moč, ki zdravi srce in preobraža ljudi, in ta se dramatično razodeva. Ko enkrat ti možje, ki so jih zaprli zaradi storjenih zločinov, stopijo na pot luči Božje Besede, okusijo pravo svobodo, ki jo je Jezus obljubil z besedami: »Spoznate resnico, in resnica vas osvobodi.« (Janez 8:32; Psalm 119:105)

[Podčrtna opomba]

[Slika na strani 23]

Mnogim so koristile krščanske resnice, ki so se jih naučili v zaporu