Toliko trpljenja

»ZAKAJ je toliko strašnega osebnega in kolektivnega trpljenja [. . .]? Bog naj bi bil utelešenje vsega smiselnega, in vendar je na tem svetu toliko nesmisla, toliko trpljenja brez pomena in brezčutnega grešenja. Ali je ta Bog mogoče to, za kar ga je obtožil Nietzsche: despot, slepar, goljuf in rabelj?« (Hans Kueng: On Being a Christian)

Vidite lahko, da katoliški teolog Hans Kueng samo prikazuje problem, ki bega mnoge, namreč zakaj neki vsemočni, ljubeči Bog dopušča toliko trpljenja? Ste tudi vi slišali ljudi tako spraševati? Vsak sočutno obžaluje to, kar Kueng opisuje kot »neskončna reka krvi, potú, solz in bolečine, žalosti in strahu, osamljenosti in smrti«. Pravzaprav je bolj podobna deročemu toku, poplavi strahot in gneva, ki že vso zgodovino pogublja milijone življenj. (Job 14:1)

Polno ,težav in bolečin‘

Pomislite na trpljenje, ki ga povzroča vojna, na bolečino, ki jo občutijo neposredne žrtve kot tudi žalujoči, ki ostanejo, denimo starši in sorodniki otroških žrtev ter drugi, s katerimi so surovo ravnali. Rdeči križ je nedavno poročal, da so »v zadnjih desetih letih v oboroženih spopadih ubili 1,5 milijona otrok«. Poročal je še, da so 1994. leta v Ruandi »surovo in načrtno pomorili na stotine tisočev mož, žena in otrok«.

Prezreti ne bi smeli tudi bolečin, ki jih povzročajo pedofilni izprijenci. Neka žalujoča mati je povedala, da je sin naredil samomor po tem, ko ga je zlorabil neki skrbnik otrok, ter izjavila: »Moški, ki je zlorabil mojega sina, [. . .] je na najbolj sistematičen, izprijen način, kar si ga je mogoče zamisliti, uničil njega in še veliko drugih fantov.« Kaj naj potem rečemo o grozljivem trpljenju žrtev brezčutnih morilcev oziroma množičnih ubijalcev, kot sta tista dva, ki so ju prijeli v Britaniji, ker sta »25 let nekaznovano ugrabljala, posiljevala, mučila in ubijala«? Kar se tiče bolečin in trpljenja, se zdi, da so moški in ženske v vsej zgodovini drug drugemu zadajali bolečine brez konca in kraja. (Propovednik 4:1–3)

Zraven tega je tu še trpljenje, ki ga povzročajo čustvene in telesne bolezni ter strašne bolečine zaradi žalosti, ki zadene družine ob prezgodnji smrti ljubljenih. Tu so še muke žrtev lakote in drugih tako imenovanih naravnih nesreč. Le malo jih bo ugovarjalo Mojzesovi izjavi, ki pravi, da je naših 70 ali 80 let polnih ,težav in bolečin‘. (Psalm 90:10, Wolfova biblija)

Del Božjega načrta?

Ali je mogoče, da bi bilo to nenehno trpljenje del nekega nedoumljivega Božjega načrta, kot trdijo nekateri? Ali moramo zdaj trpeti, da bi ,v naslednjem svetu‘ cenili življenje? Ali je res, kar je verjel francoski filozof Teilhard de Chardin, češ da je »trpljenje, ki ubija in razkraja, za človeka nujno, da bi lahko živel in postal duh«? (The Religion of Teilhard de Chardin, podčrtali mi.) Zagotovo ne!

Ali bi premišljen oblikovalec namenoma ustvaril smrtonosno okolje in nato, ko bi rešil ljudi njegovih posledic, trdil, da je sočuten? Komajda! Zakaj bi ljubeči Bog naredil kaj takega? Zakaj torej dovoljuje trpljenje? Ali se bo kdaj končalo? O teh vprašanjih bo razpravljal naslednji članek.

[Navedba vira slike na strani 3]

WHO photo by P. Almasy