Kako potujoči nadzorniki služijo kot zvesti oskrbniki

»Kakor je vsakteri prejel dar, služite si ž njim med seboj kot dobri oskrbniki mnogotere milosti Božje.« (1. PETROV 4:10)

1., 2. a) Kako bi definirali besedo »oskrbnik«? b) Kdo vse spada med oskrbnike, ki jih uporablja Bog?

JEHOVA vse zveste kristjane uporablja za oskrbnike. Oskrbnik je ponavadi služabnik, ki skrbi za hišno skupnost. Lahko pa tudi ureja gospodarjeve poslovne zadeve. (Lukež 16:1–3; Galatom 4:1, 2) ‚Zvesti oskrbnik‘ – tako je Jezus poimenoval svoje zemeljsko telo zvestovdanih maziljencev. In temu oskrbniku je zaupal ‚vse svoje imetje‘, tudi dejavnosti kraljestvenega pričevanja. (Lukež 12:42–44; Matevž 24:14, 45)

² Apostol Peter je rekel, da so vsi kristjani oskrbniki mnogotere Božje milosti. Vsak kristjan torej lahko na tem ali onem mestu zvesto opravlja svoje oskrbništvo. (1. Petrov 4:10) Tako so tudi postavljeni krščanski starešine oskrbniki, mednje pa prav tako sodijo potujoči nadzorniki. (Titu 1:7) In kako naj bi na te potujoče starešine gledali? Katere vrline in cilje naj bi ti imeli? In kako lahko dosežejo kar se da najboljše?

Hvaležni smo jim za službo

3. Zakaj se potujoči nadzorniki lahko imenujejo »dobri oskrbniki«?

³ Krščanski zakonski par je potujočemu nadzorniku in njegovi ženi pisal: »Rada bi se vama zahvalila za ves čas, ki sta nam ga posvetila, in ljubezen, ki sta nam jo skazala. Z vsemi svojimi spodbudami in nasveti sta nadvse koristila celotni najini družini. Vemo, da moramo duhovno rasti, toda ob Jehovovi pomoči ter vama podobnih bratih in sestrah so bolečine pri rasti znosnejše.« Takšne in podobne izjave je pogosto slišati, saj se potujoči nadzorniki osebno zanimajo za sočastilce, enako kakor zna dobri oskrbnik dobro skrbeti za potrebe v hiši. Nekateri so izvrstni govorniki. Veliko se jih odlikuje v pričevalskem delu, spet drugi pa so znani po svoji toplini in sočutju. Potujoči nadzorniki se z razvijanjem in uporabljanjem takšnih darov, ko strežejo drugim, po pravici lahko imenujejo »dobri oskrbniki«.

4. Katero vprašanje bomo obravnavali v nadaljevanju?

⁴ »Od oskrbnikov [se zahteva], da se vsak izkaže zvestega,« piše apostol Pavel. (1. Korinčanom 4:2) Iz tedna v teden streči sokristjanom vsakič v drugi občini je res edinstvena in radostna prednost. Je pa tudi velika odgovornost. Kako torej lahko potujoči nadzorniki zvesto in uspešno opravljajo svoje oskrbništvo?

Uspešno opravljati svoje oskrbništvo

5., 6. Zakaj je v življenju potujočega nadzornika tako pomembno to, da se v molitvi opre na Jehova?

⁵ Če naj bi bili potujoči nadzorniki uspešni oskrbniki, je bistveno to, da se znajo v molitvi opreti na Jehova. Ob svojem urniku in premnogih odgovornostih se včasih morda počutijo obtežene. (Primerjaj 2. Korinčanom 5:4.) Zato jim je res treba ravnati v harmoniji s pesmijo psalmista Davida: »Vrzi na GOSPODA breme svoje, in on te bo podpiral; nikdar ne pripusti, da omahne pravičnik.« (Psalm 55:22) Pomirjevalne pa so tudi tele Davidove besede: »Slavljen bodi Gospod! dan za dnevom nosi breme naše.« (Psalm 68:19)

⁶ Kje pa je Pavel dobil moč, da je lahko skrbel za svoje duhovne odgovornosti? »Vse premorem v njem, ki mi daje moč,« je napisal. (Filipljanom 4:13, EI) Seveda, Bog Jehova je Pavlu vlival moč. Podobno je tudi Peter svetoval: »Če kdo služi, naj služi kakor iz moči, ki jo deli Bog; da se v vsem oslavlja Bog po Jezusu Kristusu.« (1. Petrov 4:11) Brat, ki je bil dolga leta potujoči nadzornik, je poudaril, da se je treba opirati na Boga. Dejal je: »Ko se ubadate s problemi, se vedno obračajte k Jehovu in poiščite pomoč pri njegovi organizaciji.«

7. Kakšno vlogo ima pri delu potujočega nadzornika uravnovešenost?

⁷ Uspešen potujoči nadzornik mora biti uravnovešen. Kakor drugi kristjani, se tudi on trudi, da bi se »prepričal o pomembnejših rečeh«. (Filipljanom 1:10, NW)a Kadar si krajevni starešine zastavljajo vprašanja o določeni stvari, storijo modro, če se o tem posvetujejo z okrajnim nadzornikom, ki jih obišče. (Pregovori 11:14; 15:22) Uravnovešene ugotovitve in svetopisemski nasveti, s katerimi zna postreči, bodo starešinam gotovo zelo koristili, ko se bodo po njegovem obisku s to stvarjo spet ukvarjali. Nekaj podobnega je povedal tudi Pavel in nato naročil Timoteju: »Kar si slišal od mene pred mnogimi pričami, to izroči zvestim ljudem, ki bodo zmožni tudi druge učiti.« (2. Timoteju 2:2)

8. Zakaj so biblijsko preučevanje, raziskovanje in poglobljeno razmišljanje bistveni?

⁸ Svetopisemsko preučevanje, raziskovanje in poglobljeno razmišljanje so pripomočki za pravilno svetovanje. (Pregovori 15:28) Neki območni nadzornik je povedal: »Na sestanku s starešinami, nas ne bi smelo biti strah priznati, da ne znamo odgovoriti na to ali ono vprašanje.« Če si človek prizadeva o tej ali oni stvari navzeti ‚Kristusovega uma‘, zna potem drugim dajati biblijske nasvete, ki jim pomagajo ravnati se po Božji volji. (1. Korinčanom 2:16) Včasih mora potujoči nadzornik tudi pisati Watch Tower Society za vodstvo. Naj bo tako ali drugače, vera v Jehova in ljubezen do resnice sta daleč pomembnejši od osebnega vtisa ali govornih sposobnosti. Pavel ni prišel v Korint »z visokostjo besede ali modrosti«, temveč je svojo strežbo tam začel »v slabosti in v strahu in mnogem trepetu«. Pa je bil zaradi tega neučinkovit? Ravno nasprotno: Korinčanom je to pomagalo, da njihova vera ni slonela »na modrosti človeški, ampak na moči Božji«. (1. Korinčanom 2:1–5)

Druge sila pomembne vrline

9. Zakaj se je potujočim nadzornikom treba znati vživeti v občutke drugih?

⁹ Potujoči nadzorniki lahko dober uspeh dosežejo tudi, če se znajo vživljati v občutke drugih. Peter je vse kristjane rotil, naj »pokažejo občutje sočutenja« oziroma naj bodo »sočutni«. (1. Petrov 3:8, NW, tudi podčrtna opomba) Tako neki okrajni nadzornik pravi, da se je treba ‚zanimati za slehernega v občini in biti iskreno pozorni‘. Pavel je s podobnim duhom napisal: »Veselite se z veselimi in jokajte z jokajočimi.« (Rimljanom 12:15) Če so potujoči nadzorniki takšni, potem si iskreno prizadevajo razumeti probleme in okoliščine svojih sovernikov. Tako jim morejo tudi krepilno svetovati iz Svetega pisma, in če ti nasvet tudi udejanjijo, je rezultat lahko res dober. Neki okrajni nadzornik, ki se odlikuje prav po tem, da se zna vživeti v občutke drugih, je iz občine v okolici Torina v Italiji dobil tole pismo: »Če bi radi bili zanimivi, se zanimajte; če bi se drugim radi prikupili, bodite prikupni; če bi radi bili ljubljeni, bodite ljubeznivi; če bi radi, da vam drugi pomagajo, bodite sami pripravljeni pomagati. To smo se naučili od tebe!«

10. Kaj sta okrajni in območni nadzornik rekla o ponižnosti in kakšen zgled je v tem dal Jezus?

¹⁰ S ponižnostjo in dostopnostjo lahko potujoči nadzorniki dosežejo veliko dobrega. Neki okrajni nadzornik je opazil: »Najpomembnejše je ostati ponižen.« Nove potujoče nadzornike je posvaril: »Ne dovolite si, da bi premožnejši bratje, ker bi vam pač lahko v čem pomagali, vplivali na vas več, kot je treba. Niti ne bodite prijatelji le s takšnimi, temveč se trudite biti vedno do vseh nepristranski.« (2. letopisov 19:6, 7) Resnično ponižen potujoči nadzornik tudi nima, ker je pač Družbin predstavnik, sebe za prepomembnega. Neki območni nadzornik je prav povedal: »Bodite ponižni in pripravljeni bratom prisluhniti. Vedno bodite odprti za pogovor.« Jezus Kristus, največji človek, kar jih je kdaj živelo, bi lahko bil takšen, da bi ljudje bili ob njem zadržani, toda bil je ponižen in dostopen, tako da so bili celo otroci sproščeni v njegovi bližini. (Matevž 18:5; Marko 10:13–16) Potujoči nadzorniki si želijo, da bi vsak – otroci, najstniki, pa tudi starejši – da, prav vsak v občini rad in brez zadržkov stopil k njim.

11. Kako lahko učinkuje opravičilo, kadar je to potrebno?

¹¹ Kajpada ‚vsi v mnogem delamo napačno‘, zato ga ni potujočega nadzornika, ki ne bi delal napak. (Jakob 3:2) In kadar se zmoti, bo z iskrenim opravičilom dal drugim starešinam zgled v ponižnosti. Kot beremo v Pregovorih 22:4, EI, je ‚plačilo ponižnosti [in spoštljivega] strahu Gospodovega bogastvo, čast in življenje‘. In, kaj ni vsem Božjim služabnikom treba ‚ponižno hoditi s svojim Bogom‘? (Miha 6:8) Ko so nekega okrajnega nadzornika vprašali, kaj bi svetoval novemu potujočemu starešinu, je dejal: »Zelo naj spoštuje in ceni vse brate in sestre ter jih ima za boljše od sebe. Od njih se lahko veliko nauči. Naj bo ponižen. Naj bo takšen, kakršen je. Naj ne bo izumetničen.« (Filipljanom 2:3)

12. Zakaj je gorečnost v krščanski strežbi tako pomembna?

¹² Potujoči nadzornik z gorečnostjo v krščanski strežbi pridaja k teži svojih besed. Res je, če sta oba z ženo goreča oznanjevalca, so tudi starešine, njihove žene, pa tudi drugi v občini spodbujeni k temu, da so goreči v strežbi. »Bodi goreč v službi,« je spodbujal neki okrajni nadzornik. In še pristavil: »Ugotovil sem splošno resnico: bolj goreča je občina v strežbi, manj problemov ima.« Drugi okrajni nadzornik pa je pripomnil: »Če starešine delajo z brati in sestrami na terenu in jim pomagajo, da uživajo v strežbi, menim, da bodo vsi notranje mirni ter v službi Jehovu kar se da zadovoljni.« Apostol Pavel se je ‚osrčil, da je Tesaloničanom govoril Božji evangelij v mnogem boju‘. Nič čudnega torej, da so se radi spominjali njegovega obiska in oznanjevalske dejavnosti in so hrepeneli po tem, da bi ga spet videli! (1. Tesaloničanom 2:1, 2; 3:6)

13. Kaj potujoči nadzornik upošteva, kadar dela s sokristjani v terenski službi?

¹³ Ko potujoči nadzornik s sokristjani dela v terenski strežbi, upošteva njihove okoliščine in omejitve. Resda bi jim kak njegov predlog morda koristil, toda on ve, da se nekateri bratje kar malo bojijo, kadar oznanjujejo z izkušenim starešinom. Zato včasih morda več doseže s spodbudo kot pa z nasvetom. Kadar gre z oznanjevalci ali pionirji na biblijski pouk, ti morda raje vidijo, da ga vodi on. Tako jim bo verjetno lahko pokazal, kako lahko še izboljšajo poučevalne metode.

14. Zakaj lahko rečemo, da goreči potujoči nadzorniki tudi druge podžigajo h gorečnosti?

¹⁴ Goreči potujoči nadzorniki tudi druge podžigajo h gorečnosti. Okrajni nadzornik iz Ugande je skozi težko prehoden gozd spremljal brata kako uro daleč na biblijski pouk z družino, ki je bolj slabo napredovala. In med potjo je tako deževalo, da sta tja oba prišla do kože premočena. Ko je ta šestčlanska družina zvedela, da je ta, ki jih je obiskal, potujoči nadzornik, jih je to zelo prevzelo. Vedeli so, da se duhovniki njihove cerkve nikoli ne bi tako zanimali za čredo. Takoj naslednjo nedeljo so prvič prišli na shod in izrazili, da želijo postati Jehovove priče.

15. Kaj lepega je doživel goreči okrajni nadzornik iz Mehike?

¹⁵ Neki okrajni nadzornik iz mehiške države Oaxace pa je naredil nekaj, kar mu v bistvu sploh ne bi bilo treba. Uredil je, da je štiri noči prespal v zaporniški celici, da je lahko obiskal skupino zapornikov, ki so že postali kraljestveni oznanjevalci. Več dni so skupaj pričevali po celicah in vodili biblijske pouke. Zanimanje je bilo tolikšno, da so se nekateri teh poukov zavlekli kar pozno v noč. »Na koncu obiska smo bili vsi, tako zaporniki kot jaz, zaradi medsebojnega spodbujanja nepopisno veseli,« piše ta goreči okrajni nadzornik.

16. Zakaj je tako koristno to, da potujoči nadzorniki in njihove žene znajo spodbujati?

¹⁶ Potujoči nadzorniki si prizadevajo biti spodbudni. Ko je Pavel obiskal makedonske občine, ‚jim je spregovoril v spodbudo‘. (Dejanja 20:1, 2, EI) S spodbudnimi besedami je mogoče mlajše in starejše usmeriti k duhovnim ciljem. Neuradna anketa v neki veliki podružnici Watch Tower Society je odkrila, da so skoraj 20 odstotkov prostovoljcev k polnočasni službi spodbudili prav okrajni nadzorniki. V veliko spodbudo je tudi žena okrajnega nadzornika s svojim odličnim zgledom polnočasne kraljestvene oznanjevalke.

17. Kako neki starejši okrajni nadzornik gleda na to, da lahko pomaga drugim?

¹⁷ Še zlasti potrebujejo spodbudo starejši in depresivni. Starejši okrajni nadzornik piše: »Eden od vidikov mojega dela, ki mi je v nepopisno notranjo radost, je to, da lahko pomagam nedejavnim in slabotnejšim v Božji čredi. Besede iz Lista Rimljanom 1:11, 12 so zame res nekaj posebnega, saj sem ob tem, ko ‚takšnim v potrjenje podelim kak duhovni dar‘, tudi sam neizmerno spodbujen in okrepljen.«

Poplačilo za njihovo radostno delo

18. Katere svetopisemske cilje imajo potujoči nadzorniki?

¹⁸ Potujočim nadzornikom je res iz srca mar le za najboljše sočastilcev. Želijo namreč utrjevati občine in jih duhovno sezidavati. (Dejanja 15:41) Kak potujoči nadzornik si denimo zelo prizadeva »hrabriti, poživljati in razvnemati željo po opravljanju strežbe ter življenju v resnici«. (3. Janezov 3) Drugi skuša sovernike utrditi v veri. (Kološanom 2:6, 7) Ne pozabite, da je potujoči nadzornik »zvesti sodelavec« in ne gospodar vere drugih. (Filipljanom 4:3, EI; 2. Korinčanom 1:24) Njegov obisk je čas spodbujanja in povečane dejavnosti, pa tudi čas, ko starešinstvo pregleda, koliko so napredovali, in zastavi nove cilje. Občinski oznanjevalci, pionirji, strežni služabniki in starešine – vsi lahko pričakujejo, da jih bo okrajni nadzornik s svojimi besedami in zgledom okrepil in spodbudil za nadaljnje delo. (Primerjaj 1. Tesaloničanom 5:11, NW.) Zato iz vsega srca podpirajte obiske okrajnega nadzornika in se kar najbolj obogatite s službo območnega nadzornika.

19., 20. Kako so potujoči nadzorniki in njihove žene poplačani za svojo zvesto službo?

¹⁹ Potujoči nadzorniki in njihove žene so bogato poplačani za svojo zvesto službo. Poleg tega so lahko prepričani, da jih bo Jehova za dobro delo, ki ga opravljajo, tudi blagoslovil. (Pregovori 19:17; Efežanom 6:8) Georg in Magdalena sta starejša zakonca, ki sta bila dolga leta v potujoči službi. Na zborovanju v Luksemburgu je k Magdaleni pristopila žena, Židinja, kateri je pričevala pred več kot dvajsetimi leti. Tej ženi so biblijske izdaje, ki ji jih je dala Magdalena, zbudile zanimanje za resnico in čez čas se je tudi krstila. Georga pa je ogovorila duhovna sestra, ki se je spominjala še tega, kako jo je pred skoraj štiridesetimi leti obiskal na domu. Dobro novico je njej in možu tako navdušeno predstavil, da sta takoj sprejela resnico. Ni nam treba praviti, da sta bila Georg in Magdalena presrečna.

²⁰ Pavla je zvesta strežba v Efezu osrečila in ga najbrž tudi navedla, da je citiral Jezusove besede: »Večja sreča je dajati kakor prejemati.« (Dejanja 20:35, EI) In potujoča služba je v bistvu stalno dajanje, zato so ti, ki jo opravljajo, srečni, še zlasti ko vidijo dobre rezultate svojega dela. Starešina, ki ga je mučilo malodušje, je okrajnemu nadzorniku, ki mu je pomagal, v pismu napisal: »V mojem duhovnem življenju si mi bil v veliko ,tolažbo‘, v večjo kot si sploh lahko misliš. [. . .] Nikoli ne boš mogel povsem dojeti, v kakšno pomoč si bil sodobnemu Asafu, ‚ki so se mu noge že skoraj spotaknile‘.« (Kološanom 4:11; Psalm 73:2)

21. Zakaj bi po vašem Prvi list Korinčanom 15:58 veljal tudi za dejavnost potujočih nadzornikov?

²¹ Starejši kristjan, ki je bil dolga leta v okrajni službi, rad premišlja o Prvem listu Korinčanom 15:58, kjer Pavel roti: »Bodite stanovitni, nepremični, obilni vsekdar v delu Gospodovem, vedoč, da vaš trud ni prazen v Gospodu.« Potujoči nadzorniki so gotovo obilni v Gospodovem delu. In kako hvaležni smo lahko za to, da tako radostno služijo kot zvesti oskrbniki Jehovove milosti!

[Podčrtna opomba]

Kako bi odgovorili?

◻ Zakaj lahko na potujoče nadzornike gledamo kot na ‚dobre oskrbnike‘?

◻ Ob katerih dejavnikih lahko okrajni in območni nadzorniki dosežejo veliko dobrega?

◻ Zakaj sta ponižnost in gorečnost tako pomembni za tiste, ki opravljajo potujočo službo?

◻ Katere odlične cilje imajo potujoči nadzorniki?

[Slika na strani 16]

Potujoči nadzorniki se trudijo spodbujati sovernike

[Sliki na strani 17]

Vsi, mlajši in starejši, se lahko obogatijo ob druženju s potujočimi nadzorniki in njihovimi ženami

[Slika na strani 18]

Potujoči nadzornik s svojo gorečnostjo v strežbi razvnema gorečnost tudi pri drugih