Potujoči nadzorniki – ljudje darovi
»Šel je v višavo, ujete pripeljal jetnike, dal je dari ljudem [ljudi darove, NW].« (EFEŽANOM 4:8)
1. Katero novo službo je leta 1894 oznanila ta revija?
PRED dobrimi sto leti je Stražni stolp oznanil nekaj novega. To novo je opisal s »še ena službena veja«. Za kaj pa je pri tej novi dejavnosti šlo? Šlo je za novoveško vpeljavo službe potujočih nadzornikov. Prvoseptembrska številka te revije je leta 1894 pojasnila, da bodo poslej usposobljeni bratje obiskovali skupine Preučevalcev Biblije, in sicer zato, ‚da bi jih sezidavali v resnici‘.
2. Katere dolžnosti imajo okrajni in območni nadzorniki?
2 V prvem stoletju n. š. so krščanske občine obiskovali nadzorniki, kakršna sta bila Pavel in Barnaba. Cilj teh zvestih mož je bil ‚zidanje‘ občin. (2. Korinčanom 10:8) Danes smo res blagoslovljeni, saj to sistematično dela na tisoče moških. Vodstveni organ Jehovovih prič jih je postavil za okrajne in območne nadzornike. Okrajni nadzornik služi v kakih 20 občinah približno dvakrat letno po en teden. Pregleduje arhive, ima govore in s krajevnimi kraljestvenimi oznanjevalci sodeluje v terenski strežbi. Območni nadzornik pa je v kar nekaj okrajih predsedujoči vseh letnih okrajnih zborov, sodeluje v terenski strežbi z gostujočimi občinami in spodbuja z biblijskimi govori.
Njihov požrtvovalni duh
3. Zakaj je potujočim nadzornikom treba požrtvovalnosti?
3 Potujoči nadzorniki so vedno na poti. Že samo za to je potreben požrtvovalen duh. Potovanje iz občine v občino pogosto ni ravno enostavno, toda ti možje in njihove žene delajo to z veseljem. Neki okrajni nadzornik je rekel: »Žena mi je v največjo oporo in nikoli se ne pritožuje [. . .] Zasluži si veliko priznanje za svojo požrtvovalnost.« Nekateri okrajni nadzorniki prepotujejo od ene občine do druge tudi po 1000 kilometrov. Veliko jih potuje z avtomobilom, spet drugi pa iz kraja v kraj potujejo z javnimi prevoznimi sredstvi, s kolesom, na konju, pa tudi peš. Neki okrajni nadzornik v Afriki mora denimo na poti v eno od občin z ženo na ramah celo prebresti reko. Apostol Pavel se je na svojih misijonarskih potovanjih moral spoprijemati z vročino in mrazom, lakoto in žejo, neprespanimi nočmi, takšnimi in drugačnimi nevarnostmi ter hudim preganjanjem. Poleg tega je imel še »skrb za vse cerkve«, ki jo imajo tudi današnji potujoči nadzorniki. (2. Korinčanom 11:23–29)
4. Kako se lahko na življenju potujočih nadzornikov in njihovih žena poznajo zdravstvene težave?
4 Kakor se je Pavlov tovariš Timotej, pa se tudi potujoči nadzorniki, in njihove žene, tu in tam ubadajo še z zdravstvenimi težavami. (1. Timoteju 5:23) To je zanje še dodaten pritisk. Žena nekega okrajnega nadzornika takole pravi: »Kadar se ne počutim dobro, me to, da me naprej in naprej obdajajo bratje, že kar obremenjuje. To pa je še toliko težje, odkar sem prišla v menopavzo. Že vsakotedensko pakiranje in selitev je pravi izziv. Ničkolikokrat se moram ustaviti in moliti k Jehovu, da mi da moč za naprej.«
5. Kakšnega duha kljub različnim preskušnjam odsevajo potujoči nadzorniki in njihove žene?
5 Pa vendarle je služba potujočim nadzornikom in njihovim ženam kljub zdravstvenim težavam in drugim preskušnjam v radost in dokazujejo požrtvovalno ljubezen. Nekateri so celo tvegali življenje, da bi duhovno pomagali bratom med preganjanjem ali vojno. Pri obiskovanju občin izžarevajo podobnega duha, kot ga je Pavel, ki je tesaloniškim kristjanom rekel: »Med vami [smo nastopali] z vso ljubeznivostjo. S prav takšno toplino, s kakršno mati neguje svoje otroke, smo vam hoteli dati ne samo božji evangelij, ampak tudi svoje življenje, in sicer zato, ker ste se nam priljubili.« (1. Tesaloničanom 2:7, 8, EI)
6., 7. Kakšen dober vpliv na druge lahko imajo prizadevni potujoči nadzorniki?
6 Potujoči nadzorniki se tako kakor drugi starešine v krščanski občini »trudijo v besedi in poučevanju«. Vse takšne starešine bi morali ‚šteti za dvojne časti vredne‘. (1. Timoteju 5:17) Pa še korist imamo od njihovega zgleda, če se le ‚oziramo na izhod njihovega življenja [in] posnemamo njihovo vero‘. (Hebrejcem 13:7)
7 In kako so nekateri potujoči nadzorniki vplivali na druge? »Brat P. je res izredno vplival name!« je pisal neki Jehovov pričevalec. »Od leta 1960 je bil v Mehiki potujoči nadzornik. Še kot otrok sem z veseljem in komaj čakal njegove obiske. Ko mi je bilo 10 let, mi je rekel: ‚Tudi ti boš nekoč okrajni nadzornik.‘ V problematičnih najstniških letih sem ga večkrat poiskal, saj je znal vedno kaj modrega povedati. Dobesedno živel je za to, da je pasel čredo! Zdaj ko sem tudi sam okrajni nadzornik, se vselej trudim posvetiti čas mladim ter jih spodbujati k teokratičnim ciljem, tako kot je to on storil zame. Brat P. je tudi zadnja leta svojega življenja kljub težavam zaradi srčne hibe imel vedno kaj spodbudnega povedati. Še dan pred smrtjo, februarja 1995, je bil z mano na dnevu posebnega zbora. Tam je spodbudil nekega brata, arhitekta, naj si postavi koristne cilje. Brat je nemudoma napisal prošnjo za betelsko službo.«
Res jih cenimo
8. Kdo so ,ljudje darovi‘, o katerih beremo v Listu Efežanom, 4. poglavje, in kako koristijo občini?
8 Potujoči nadzorniki in drugi starešine, ki jim je po Božji nezasluženi dobrotljivosti zaupana kakšna naloga, se imenujejo ,ljudje darovi‘. Jezus, Jehovov predstavnik in Glava občine, nam je te duhovne može priskrbel zato, da bi se kot posamezniki mogli sezidavati in se tako dokopati do zrelosti. (Efežanom 4:8–15) Vsak dar je vreden takšnega ali drugačnega izraza cenjenja. Še zlasti pa je tega vreden dar, ki nas utrjuje, da še naprej služimo Jehovu. Zato: Kako lahko pokažemo, da cenimo delo potujočih nadzornikov? S čim vse lahko pokažemo, da ‚jih imamo v čislih‘? (Filipljanom 2:29)
9. Kako vse lahko pokažemo, da cenimo potujoče nadzornike?
9 Takoj ko je naznanjeno, da nas bo obiskal okrajni nadzornik, lahko začnemo načrtovati, kako bi lahko ta teden kar največ sodelovali v občinskih dejavnostih. Lahko si denimo vzamemo več časa za to, da med obiskom podpremo priprave za terensko službo. Morda nam bo uspelo v tem mesecu služiti kot pomožni pionirji. Prav gotovo bomo tudi želeli udejanjiti predloge okrajnega nadzornika, da bi se tako v strežbi še izboljšali. Takšna dovzetnost bo koristila nam samim, njemu pa dala vedeti, da je njegov obisk res potreben. Res je: potujoči nadzorniki obiskujejo občine zato, da bi nas sezidavali. Toda tudi njim samim se je treba sezidavati v duhovnosti. Tudi Pavel je tu in tam potreboval ohrabritev, zato je večkrat prosil sokristjane, naj molijo zanj. (Dejanja 28:15; Rimljanom 15:30–32; 2. Korinčanom 1:11; Kološanom 4:2, 3; 1. Tesaloničanom 5:25) Tudi današnji potujoči nadzorniki potrebujejo naše molitve in ohrabritev.
10. Kako lahko pripomoremo, da je potujočim nadzornikom delo v veselje?
10 Ali smo že kdaj okrajnemu nadzorniku in njegovi ženi povedali, kako zelo cenimo njune obiske? Ali se mu zahvalimo za koristen nasvet? Ali mu, če nam je zaradi upoštevanja njegovih predlogov strežba zdaj v večjo radost, to tudi povemo? Če mu, mu bo to delo res v veselje. (Hebrejcem 13:17) Neki okrajni nadzornik iz Španije je to, kako zelo oba z ženo cenita zahvalna sporočilca, ki jih dobita po obisku občine, še posebej naglasil. »Vse te vizitke shraniva in jih bereva, kadar sva malodušna,« pravi. »To naju resnično ohrabri.«
11. Zakaj bi morali ženam okrajnih in območnih nadzornikov izraziti to, da jih imamo radi in jih cenimo?
11 Ženi potujočega nadzornika pohvalne besede resnično dobro denejo. Zelo se namreč žrtvuje, ko pomaga možu na tem področju službe. Te zveste sestre se odrečejo naravni želji, da bi si ustvarile lasten dom, in povečini tudi temu, da bi imele otroke. Tudi Jeftejeva hči je bila Jehovova služabnica, ki se je zaradi očetove zaobljube voljno odrekla poroki in družini. (Sodniki 11:30–39) In kako so na njeno žrtev gledali drugi? V Knjigi sodnikov 11:40 beremo, »da so hodile Izraelove hčere vsako leto slavit hčer Jefta Gileadskega, po štiri dni v letu«. Kako lepo je torej, če se potrudimo ter ženam okrajnih in območnih nadzornikov povemo, da jih imamo radi in jih cenimo!
»Gostoljubnosti ne pozabite«
12., 13. a) Kakšno svetopisemsko podlago imamo za to, da smo gostoljubni do potujočih nadzornikov in njihovih žen? b) Povejte z zgledom, kako je takšna gostoljubnost lahko v obojestransko korist.
12 Tudi z gostoljubnostjo lahko tem v krščanski potujoči službi izrazimo, da jih imamo radi in jih cenimo. (Hebrejcem 13:2) Apostol Janez je pohvalil Gaja, ker je izkazal gostoljubnost potujočim misijonarjem, ki so obiskovali občine. Tole mu je napisal: »Ljubljeni, zvesto ravnaš v tem, karkoli delaš za brate, in to tujce, ki so pričali za ljubezen tvojo pred cerkvijo; in dobro boš delal, če jih odpravljaš na pot, kakor je vredno Boga. Kajti zaradi imena njegovega so šli na pot, ničesar ne jemajoč od poganov. Mi torej smo dolžni sprejemati take, da jim bodemo sodelavci za resnico.« (3. Janezov 5–8) Tudi mi lahko podpiramo kraljestveno oznanjevalstvo s tem, da podobno gostoljubnost izkažemo potujočim nadzornikom in njihovim ženam. Krajevni starešine bi vsekakor morali poskrbeti za zadovoljivo nastanitev, pa vendar je neki območni nadzornik dejal: »Naše sodelovanje z brati ne sme temeljiti na tem, kdo lahko kaj naredi za nas. Tudi takšnega vtisa nočemo dati. Biti moramo pripravljeni sprejeti gostoljubnost vsakega brata, pa naj je ta bogat ali reven.«
13 Gostoljubnost je lahko obojestransko koristna. Jorge, nekdanji okrajni nadzornik, ki zdaj služi v Betelu, se spominja: »Pri nas doma smo imeli vedno navado vabiti v goste potujoče nadzornike. Menim, da so mi ti obiski pomagali bolj, kot sem takrat sploh dojel. V mladostniškem obdobju sem imel probleme z duhovnostjo. Mater je to skrbelo, toda ni vedela, kako naj mi pomaga, pa je prosila okrajnega nadzornika, naj govori z mano. Sprva sem se ga ogibal, saj sem se bal kritike. Toda s svojim prijateljskim odnosom me je premagal. Nekega ponedeljka me je povabil na kosilo. Takrat sem mu razkril svoje srce, saj sem čutil, da me razume. Pazljivo me je poslušal. Njegovi koristni predlogi so mi bili v resnično pomoč in začel sem duhovno napredovati.«
14. Zakaj naj bi potujočim starešinom raje izražali hvaležnost kot pa kritiko?
14 Potujoči nadzornik se trudi duhovno pomagati tako mlajšim kot starejšim. Zato bi vsekakor morali ceniti njegov trud. Kaj pa, če ga kritiziramo zaradi kakšnih njegovih slabosti ali pa ga krivično primerjamo s tistimi, ki so prej obiskovali občino? To bi prav gotovo bilo zelo pobijajoče. Tudi Pavla ni prav nič spodbudilo, ko je slišal, kako kritizirajo njegovo delo. Nekateri korintski kristjani so očitno žaljivo govorili o njegovi pojavi in govorniški sposobnosti. Sam je citiral te njihove kritike, denimo: »Pisma so ostra in krepka, ko je osebno navzoč, pa je šibek in njegova beseda zanič.« (2. Korinčanom 10:10, EI) Na srečo pa današnji potujoči nadzorniki navadno slišijo izraze ljubezni in hvaležnosti.
15., 16. Kako potujočim nadzornikom in njihovim ženam prija ljubezen in gorečnost sovernikov?
15 Neki okrajni nadzornik iz Latinske Amerike mora po ves dan hoditi po blatnih poteh, da obišče duhovne brate in sestre na področju, ki ga nadzoruje gverila. »Res ganljivo je videti, kako bratje pokažejo, da cenijo obisk,« piše. »Resda se moram krepko potruditi, da pridem tja, se spoprijemati z mnogimi nevarnostmi in težavami, toda vse to poplačajo bratje s svojo ljubeznijo in gorečnostjo.«
16 Okrajni nadzornik iz Afrike piše: »Tanzanijsko področje nam je bilo res zelo pri srcu, saj so nas tamkajšnji bratje obsipali z ljubeznijo! Bili so se pripravljeni učiti od nas in so bili veseli, da so nas lahko gostili.« Tudi apostol Pavel je bil v prisrčnih in prijetnih odnosih s krščanskima zakoncema iz prvega stoletja, Akvilom in Prisko. Pavel je za njiju celo rekel: »Pozdravite Prisko in Akvila, sodelavca moja v Kristusu Jezusu, ki sta za življenje moje svoj vrat podvrgla, ki sem jima ne samo jaz hvaležen, temuč tudi vse cerkve poganov.« (Rimljanom 16:3, 4) Tudi potujoči nadzorniki in njihove žene so hvaležni, da imajo tudi danes za prijatelje takšne Akvile in Priske, ki dajo vse od sebe, da bi bili gostoljubni in tovariški.
Utrjevanje občin
17. Zakaj lahko rečemo, da je ureditev potujočega nadzorništva modra, in od kod se potujoči nadzorniki poučujejo?
17 Jezus pravi: »Opravičena je bila modrost po svojih delih.« (Matevž 11:19, EI-74) Tudi to, kako modra je ureditev potujočega nadzorništva, se vidi iz tega, da prispeva k utrjevanju občin Božjega ljudstva. Pavel je s Silom med svojim drugim misijonarskim potovanjem uspešno »hodil [. . .] po Siriji in Ciliciji in je utrjeval cerkve«. V Dejanjih apostolov beremo: »Ko so pa hodili po mestih, so izročali bratom naredbe, ki so jih sklenili apostoli in starejšine v Jeruzalemu, naj se po njih ravnajo. Tako so se cerkve utrjevale v veri in njih število se je množilo vsak dan.« (Dejanja 15:40, 41; 16:4, 5) Današnji potujoči nadzorniki se, tako kot vsi drugi kristjani, duhovno poučujejo iz Svetega pisma in izdaj ,zvestega in preudarnega sužnja‘. (Matevž 24:45, NW)
18. Kako potujoči nadzorniki utrjujejo občine?
18 Potujoči starešine se vsekakor morajo stalno hraniti pri Jehovovi duhovni mizi. Biti morajo namreč dobro seznanjeni z metodami in smernicami Božje organizacije. Takrat so ti možje drugim res lahko v pravi blagoslov. S svojo izredno gorečnostjo v terenski službi lahko sovernikom pomagajo izboljšati krščansko strežbo. Starešine, ki tako obiskujejo občine, z biblijskimi govori poslušalce duhovno sezidavajo. Skratka, potujoči nadzorniki s tem, ko pomagajo drugim udejanjati nasvete Božje Besede, služiti skupaj z Jehovovim ljudstvom po vsem svetu in se oprijemati vseh duhovnih priprav, ki jih je priskrbel Bog po ‚zvestem sužnju‘, utrjujejo občine, katere imajo prednost obiskati.
19. Katera vprašanja moramo še pretehtati?
19 Ko je Jehovova organizacija pred sto leti med Preučevalci Biblije odprla pot delu potujočih starešin, je v tej reviji pisalo: »Glejmo na rezultate in Gospodovo nadaljnje vodstvo.« In Jehovovo vodstvo se je že jasno razodelo. Zaradi Njegovega blagoslova in pod nadzorom Vodstvenega organa se je to delo z leti širilo in tudi prečiščevalo. Tako se občine Jehovovih prič po vsej zemlji utrjujejo v veri, njihovo število pa iz dneva v dan raste. Očitno je torej, da Jehova resnično blagoslavlja požrtvovalnost teh ljudi darov. Toda kako lahko potujoči nadzorniki uspešno opravljajo svoje delo? Kateri so njihovi cilji? Kako lahko dosežejo kar se da najboljše?
Kaj bi odgovorili?
◻ Katere so nekatere dolžnosti okrajnih in območnih nadzornikov?
◻ Zakaj je potujočim nadzornikom treba, da so požrtvovalni?
◻ Kako lahko pokažemo, da cenimo delo potujočih starešin in njihovih žen?
◻ Kaj lahko potujoči nadzorniki naredijo za utrditev občine v veri?
[Slika na strani 10]
Ker so stalno na poti, potrebujejo požrtvovalnost
[Slika na strani 13]
Ali ste gostoljubni do potujočih nadzornikov in njihovih žen?