Iščite tolažbo pri Jehovu

»Bog, vir potrpežljivosti in tolažbe, pa vam daj, da bi bili med seboj istih misli, kakor hoče Jezus Kristus.« (RIMLJANOM 15:5, EI)

1. Zakaj smo z vsakim dnem bolj potrebni tolažbe?

Z VSAKIM dnem, ki mine, smo bolj potrebni tolažbe. To se ujema s tem, kar je biblijski pisec opazil pred več kot 1900 leti: »Vse stvarstvo skupno zdihuje in je v porodnih bolečinah prav do sedaj.« (Rimljanom 8:22) V našem času so ,zdihovanje‘ in ,bolečine‘ večje kot kdaj prej. Človeštvo se že vse od prve svetovne vojne spoprijema s stisko za stisko, in to v obliki vojn, kriminala ter naravnih nesreč, ki so pogosto posledica človekovega slabega gospodarjenja z zemljo. (Razodetje 11:18)

2. a) Kdo je za današnje tegobe človeštva najbolj graje vreden? b) Katero dejstvo daje podlago za tolažbo?

² Zakaj je v našem času toliko trpljenja? Biblija opisuje, da je bil Satan po rojstvu Kraljestva leta 1914 vržen iz nebes, potem pa odgovori: »Gorje zemlji in morju, ker doli je šel hudič k vam, z veliko jezo, ker ve, da ima malo časa.« (Razodetje 12:12) Jasen dokaz, ki govori v prid spolnjevanja te prerokbe, pomeni, da živimo tik pred koncem Satanovega hudobnega vladanja. Kako tolažilno je vedeti, da se bo življenje na zemlji kmalu povrnilo v miroljubno stanje, kakršno je obstajalo, preden je Satan naša prva starša povedel v upor!

3. Kdaj človeštvo ni potrebovalo tolažbe?

³ Na začetku je človekov Stvarnik prvemu človeškemu paru priskrbel čudovit park, ki je bil hkrati tudi njun dom. Ležal je na področju, imenovanem Eden, kar pomeni »Radost« oziroma »Ugodje«. (1. Mojzesova 2:8, podčrtna opomba v NW) Poleg tega sta bila Adam in Eva popolnoma zdrava in obetalo se jima je, da jima ne bo treba nikoli umreti. Samo pomislite v čem vse bi lahko razvijala svoje sposobnosti, na primer v vrtnarjenju, umetnosti, gradbeništvu, glasbi. Pomislite tudi na vsa stvarjenjska dela, ki bi jih lahko preučevala ob tem, ko bi spolnjevala poverjeno jima nalogo, naj si podvržeta zemljo in jo spremenita v raj. (1. Mojzesova 1:28) Življenje Adama in Eve bi lahko bilo zapolnjeno z ugodjem in radostjo, ne pa z zdihovanjem in bolečinami. Povsem očitno je torej, da ne bi potrebovala tolažbe.

4., 5. a) Zakaj Adam in Eva nista opravila testa ubogljivosti? b) Zakaj človeštvo od takrat naprej potrebuje tolažbo?

⁴ Vse, kar bi Adam in Eva morala narediti, je bilo to, da bi močno ljubila in cenila svojega dobrotljivega nebeškega Očeta. Takšna ljubezen bi ju vzgibavala, da bi ubogala Boga ne glede na okoliščine. (Primerjaj Janez 14:31.) Na žalost pa nobeden od prvotnih staršev ni ubogal svojega zakonitega Suverena, Jehova. Dovolila sta, da ju je padli angel, Satan Hudič, pritegnil pod svojo hudobno vlado. Satan je bil namreč tisti, ki je Evo zavedel v skušnjavo, da je grešila in jedla prepovedani sadež. Za njo pa je grešil še Adam, ko je prav tako jedel sadež z drevesa, glede katerega ga je Jehova zelo jasno posvaril: »Tisti dan, ko bodeš jedel od njega, gotovo zapadeš smrti!« (1. Mojzesova 2:17)

⁵ Tako je začel grešni par umirati. Bog je Adamu ob tem, ko ju je obsodil na smrt, še rekel: »Prokleta bodi zemlja zaradi tebe: s trudom se živi od nje vse dni svojega življenja; trnje in osat naj ti poganja, ti pa jej zelenjavo poljsko.« (1. Mojzesova 3:17, 18) Tako sta bila Adam in Eva ob obet, da bosta neobdelano zemljo spremenila v raj. Bog ju je izgnal iz Edena, in sedaj sta morala vse svoje moči usmeriti v to, da sta si iz preklete zemlje z velikim trudom priborila vsakdanji kruh. To grešno umirajoče stanje so kasneje podedovali tudi njuni potomci, zato so obupno potrebovali tolažbo. (Rimljanom 5:12)

Tolažilna obljuba spolnjena

6. a) Kaj tolažilnega je Bog obljubil človeštvu, potem ko je le-to padlo v greh? b) Katero prerokbo glede tolažbe je izrekel Lameh?

⁶ Jehova je s tem, ko je obsodil pobudnika človekovega upora, dokazal, da je on ,Bog, vir tolažbe‘. (Rimljanom 15:5, EI) Kot tak se je izkazal, ko je obljubil, da bo poslal »seme«, ki bo Adamovo potomstvo nazadnje odrešilo pogubnih posledic Adamovega upora. (1. Mojzesova 3:15) Sčasoma je poskrbel tudi za vnaprejšnje prebliske te rešitve. Tako je denimo navdihnil Lameha, daljnega Adamovega potomca po sinu Setu, da je prerokoval o dejanjih svojega sina: »Ta nas bo tolažil ob delu našem in ob trudu naših rok, ki nam ga prizadeva zemlja, katero je proklel GOSPOD.« (1. Mojzesova 5:29) V skladu s to obljubo je Lameh dečka poimenoval Noe, kar naj bi pomenilo »Počitek« ali »Uteha«.

7., 8. a) Kakšne razmere so Jehova navedle, da mu je bilo žal, da je ustvaril človeka, in kaj se je namenil narediti v odgovor na to? b) Kako je Noe živel v skladu s pomenom svojega imena?

⁷ Medtem pa je Satan na svojo stran pridobival nekatere od nebeških angelov. Ti so se učlovečili in si za žene jemali privlačne Adamove potomke. Takšne nenaravne zveze so še bolj pokvarile človeško družbo, iz teh zvez pa je nastala rasa nefilov, ,podiralcev‘, ki so zemljo napolnili z nasiljem. (1. Mojzesova 6:1, 2, 4, 11; Juda 6) »Ko je torej videl GOSPOD, da se množi hudobnost človekova na zemlji, [. . .] je bilo žal GOSPODU, da je naredil človeka na zemlji, in bolelo ga je v srce.« (1. Mojzesova 6:5, 6)

⁸ Jehova se je takrat namenil uničiti hudemu vdani svet z vesoljnim potopom, še prej pa je Noetu naročil, naj zgradi barko, da bi ohranil življenje. Tako je rešil človeško raso in živalske vrste. Kako so se morali Noe in njegova družina oddahniti, ko so po potopu iz barke stopili na očiščeno zemljo! Kako tolažilno je bilo ugotoviti, da je prekletstvo nad zemljo preklicano in da jo je sedaj veliko lažje obdelovati! Lamehova prerokba se je s tem izkazala za resnično, glede Noeta pa lahko rečemo, da je res živel v skladu s pomenom svojega imena. (1. Mojzesova 8:21) Bog je po Noetu, svojem zvestem služabniku, človeštvu prinesel nekoliko ,tolažbe‘. Vendar se hudobni vpliv Satana in njegovih demonskih angelov s potopom ni končal, zato človeštvo še naprej zdihuje pod bremenom greha, bolezni in smrti.

Nekdo večji od Noeta

9. Kako se je Jezus Kristus izkazal za pomočnika in tolažnika skesanim ljudem?

⁹ Obljubljeno Seme je ob koncu štiritisočih let človeške zgodovine končno le prišlo. Bog Jehova je iz velike ljubezni do človeštva poslal na zemljo svojega edinorojenega Sina, da je s svojo smrtjo odkupil grešno človeštvo. (Janez 3:16) Jezus Kristus prinaša veliko olajšanje vsem skesanim grešnikom, ki verujejo v njegovo žrtveno smrt. Vsi, ki posvetijo svoje življenje Jehovu in postanejo krščeni učenci njegovega Sina, so trajno osveženi in potolaženi. (Matevž 11:28–30; 16:24) Kljub nepopolnosti jih služenje Bogu s čisto vestjo navdaja z veliko radostjo. Kako jih tolaži védenje, da bodo, če bodo še naprej verovali v Jezusa, nagrajeni z večnim življenjem! (Janez 3:36; Hebrejcem 5:9) Če se iz slabosti resno pregrešijo, imajo v obujenem Gospodu Jezusu Kristusu svojega pomočnika ali tolažnika. (1. Janezov 2:1, NW, 2) Olajšanja pa so lahko deležni le, če tak greh priznajo in naredijo vse, kar je po Svetem pismu treba, da ne bi več grešili, saj vedo, da je ,Bog zvest in pravičen, da jim odpusti grehe‘. (1. Janezov 1:9; 3:6; Pregovori 28:13)

10. Kaj se naučimo iz čudežev, ki jih je Jezus izvajal, ko je bil na zemlji?

¹⁰ Jezus pa je med bivanjem na zemlji osveževal tudi s tem, da je osvobajal z demoni obsedene ljudi, ozdravljal raznovrstne bolezni in obujal v življenje mrtve ljubljene osebe. Resda so bili takšni čudeži le v začasno korist, saj so se vsi tako blagoslovljeni kasneje postarali in umrli. Kljub temu pa je Jezus s tem opozoril na trajne blagoslove, ki jih bo v prihodnosti izlil na vse človeštvo. Kot mogočni nebeški Kralj bo kmalu naredil več, kot le izgnal demone. Skupaj z njihovim vladarjem, Satanom, jih bo pahnil v brezno, v stanje nedejavnosti. Potem pa se bo začela veličastna Kristusova tisočletna vladavina. (Lukež 8:30, 31; Razodetje 20:1, 2, 6)

11. Zakaj je Jezus sebe imenoval »sobote gospodar«?

¹¹ Jezus je zase rekel, da je »sobote gospodar«, in mnoga ozdravljenja je izvedel na sobotni dan. (Matevž 12:8–13; Lukež 13:14–17; Janez 5:15, 16; 9:14) Zakaj ravno v soboto? Sobota je spadala k Postavi, ki jo je Bog dal Izraelcem, in je potemtakem bila ,senca prihodnjih dobrot‘. (Hebrejcem 10:1) Šest delovnih dni nas spominja na človekovih 6000 let sužnjevanja Satanovemu zatiralskemu vladanju. Sobotni dan na koncu tedna pa nam prikliče v spomin tolažilni počitek, ki ga bo človeštvo okusilo med tisočletno vladavino Večjega Noeta, Jezusa Kristusa. (Primerjaj 2. Petrov 3:8.)

12. Katerih tolažilnih doživetij se lahko veselimo?

¹² Kakšno olajšanje bodo občutili zemeljski podložniki Kristusove vlade, ko bodo končno povsem osvobojeni Satanovega hudobnega vpliva! Potolaženi bodo tudi s tem, da bodo ozdravljeni telesnih, čustvenih in duševnih bolezni. (Izaija 65:17) Pa pomislite še na njihovo navdušenje, ko bodo začeli pozdravljati svoje ljubljene, ki bodo vstajali od mrtvih! Tako bo Bog »obrisal [. . .] vse solze z njihovih oči«. (Razodetje 21:4, EI) Hkrati s postopnim udejanjanjem koristi Jezusove odkupne žrtve bodo poslušni podložniki Božjega kraljestva rastli do popolnosti in se tako povsem osvobajali slabih posledic Adamovega greha. (Razodetje 22:1–5) Potem bo Satan izpuščen »za malo časa«. (Razodetje 20:3, 7) Jehova bo vse ljudi, ki zvesto podpirajo njegovo zakonito suverenost, nagradil z večnim življenjem. Zamislite si nepopisno radost in olajšanje, ko bomo povsem ,rešeni iz sužnjevanja minljivosti‘! Tako bo poslušno človeštvo uživalo »svobodo slave otrok Božjih«. (Rimljanom 8:21)

13. Zakaj vsi pravi kristjani potrebujejo tolažbo, ki jo daje Bog?

¹³ Do takrat pa bomo še vedno podvrženi zdihovanju in bolečinam, ki so skupne vsem, ki živijo sredi Satanove hudobne stvarnosti. Porast telesnih bolezni in čustvenih motenj vpliva na vse vrste ljudi, tudi na zveste kristjane. (Filipljanom 2:25–27; 1. Tesaloničanom 5:14) Kristjani poleg tega pogosto doživljamo tudi nepravično zasmehovanje in preganjanje, s katerim nas obmetava Satan, ker ,Boga poslušamo bolj nego ljudi‘. (Dejanja 5:29) Da bi torej Božjo voljo izvajali vztrajno vse do konca Satanovega sveta, potrebujemo tolažbo, pomoč in moč, ki jo daje Bog.

Kje najti tolažbo

14. a) Kaj je obljubil Jezus v noči pred svojo smrtjo? b) Kaj moramo nujno narediti, da bi se povsem okoristili tolažbe Božjega svetega duha?

¹⁴ Jezus je v noči pred svojo smrtjo zvestim apostolom zelo jasno povedal, da jih bo kmalu zapustil in se vrnil k svojemu Očetu. To jih je vznemirilo in užalostilo. (Janez 13:33, 36, NW; 14:27–31) Jezus je uvidel, da bodo še naprej potrebovali tolažbo, zato jim je obljubil: »Jaz bom prosil Očeta, in drugega Tolažnika vam dá, da ostane z vami vekomaj.« (Janez 14:16) Jezus je tukaj govoril o Božjem svetem duhu, ki je bil izlit na njegove učence 50 dni po njegovem vstajenju.a Božji duh jih je med drugim tolažil, ko so bili v skušnjavah, in krepil, da so lahko še naprej delali Božjo voljo. (Dejanja 4:31) Vendar pa na takšno pomoč ne bi smeli gledati kot na nekaj samo po sebi umevnega. Da bi kristjanu povsem koristila, mora vztrajno moliti za tolažilno pomoč, ki jo Bog daje po svojem svetem duhu. (Lukež 11:13)

15. Kako nas Jehova med drugim tolaži?

¹⁵ Bog pa tolaži tudi po svoji Besedi, Bibliji. Pavel je pisal: »Karkoli se je namreč poprej napisalo, je pisano nam v pouk, da imamo po potrpežljivosti in po tolažbi pisem upanje.« (Rimljanom 15:4) Iz tega lahko vidimo, da moramo redno preučevati in poglobljeno razmišljati o stvareh, zapisanih v Bibliji in na njej temelječih publikacijah. Poleg tega moramo biti tudi redno navzoči na krščanskih shodih, na katerih slišimo tolažilne misli iz Božje Besede. Eden glavnih namenov takšnih shodov je namreč ta, da spodbujamo drug drugega. (Hebrejcem 10:25)

16. K čemu bi nas morale vzgibavati Božje tolažilne priprave?

¹⁶ Pavel pa v nadaljevanju svojega pisma Rimljanom usmeri našo pozornost na dobre rezultate, ki jih dobimo, če se okoristimo Božjih tolažilnih priprav. »Bog, vir potrpežljivosti in tolažbe,« je pisal Pavel, »vam daj, da bi bili med seboj istih misli, kakor hoče Jezus Kristus, in da bi z enim srcem in kakor iz enih ust slavili Boga in Očeta našega Gospoda Jezusa Kristusa.« (Rimljanom 15:5, 6, EI) Če se bomo torej povsem okoriščali Božjih tolažilnih priprav, bomo podobnejši našemu pogumnemu Voditelju, Jezusu Kristusu. To nas bo vzgibavalo, da bomo s svojimi usti vedno slavili Boga, in sicer med našim pričevalskim delom, na shodih, v zasebnih pogovorih s soverniki in molitvah.

Med hudimi preskušnjami

17. Kako je Jehova tolažil svojega Sina in s kakšnim rezultatom?

¹⁷ Jezus se je v noči pred svojo mučno smrtjo »zelo vznemiril« in ,močno užalostil‘. (Matevž 26:37, 38, NW) Zato se je nekoliko umaknil od učencev in molil k Očetu za pomoč. »Bil [je] uslišan zavoljo svoje vdanosti Bogu.« (Hebrejcem 5:7) Biblija poroča, da se je Jezusu ,prikazal angel iz nebes in ga krepčal‘. (Lukež 22:43) Pogum in moškost, ki ju je Jezus pokazal, ko se je soočil z nasprotniki, dokazuje, da je Bog učinkovito potolažil svojega Sina. (Janez 18:3–8, 33–38)

18. a) Katero obdobje v življenju apostola Pavla je bilo še posebej polno preskušenj? b) Kako smo lahko v tolažbo prizadevnim sočutnim starešinam?

¹⁸ Tudi apostol Pavel je prestajal obdobja hudih preskušenj. Tako so na primer njegovo strežbo v Efezu zaznamovale ,solze in preskušnje, ki so ga zadele vsled zalezovanja Judov‘. (Dejanja 20:17–20) Nazadnje je moral odpotovati iz Efeza, ker so privrženci boginje Artemide v mestu povzročili velik nemir zaradi njegove oznanjevalske dejavnost. (Dejanja 19:23–29; 20:1) Ko pa se je odpravil na sever v Troado, ga je močno skrbelo še nekaj drugega. Enkrat pred nemirom v Efezu je prejel vznemirljivo poročilo. Mlada korintska občina je bila okužena z razkoli in je tolerirala nečistovanje. Zato ji je Pavel iz Efeza pisal pismo, v katerem jo je ostro pograjal z upanjem, da bo popravil tamkajšnje razmere. Zanj ni bila to prav nič enostavna naloga. »Z veliko stisko in s srčno težavo sem vam pisal, z mnogimi solzami,« je kasneje odkril v svojem drugem pismu. (2. Korinčanom 2:4) Kot Pavlu tudi sočutnim starešinam ni enostavno svetovati in grajati, da bi koga izboljšali, delno zato, ker se dobro zavedajo lastnih slabosti. (Galatom 6:1) Zato bodimo v tolažbo tistim, ki vodijo med nami, in se voljno odzovimo na ljubeč nasvet, ki temelji na Bibliji. (Hebrejcem 13:17)

19. Zakaj je Pavel odpotoval iz Troade v Makedonijo in kako je nazadnje občutil olajšanje?

¹⁹ Pavel pa iz Efeza ni samo pisal korintskim bratom, temveč jim je v pomoč poslal tudi Tita in mu naročil, naj mu poroča o njihovem odzivu na pismo. Pavel je upal, da bo Tita prestregel v Troadi. Resda je bil v tem mestu blagoslovljen z odličnimi priložnostmi, da je pridobival v učence, toda to ga ni razbremenilo skrbi, ker Tit še ni pripotoval. (2. Korinčanom 2:12, 13) Zato je odpotoval naprej v Makedonijo in upal, da ga bo srečal tam. Pavlova zaskrbljenost se je s silnim nasprotovanjem njegovi strežbi samo še povečala. »Ko smo prišli v Macedonijo,« pojasnjuje, »ni imelo nič počitka meso naše, temuč z vseh strani smo bili stiskani: zunaj so bili boji, znotraj strah in bojazen. Ali Bog, ki tolaži ponižne [potrte, EI], nas je potolažil s prihodom Titovim.« (2. Korinčanom 7:5, 6) Kakšno olajšanje je čutil Pavel, ko je Tit končno le pripotoval in mu povedal, da so se Korinčani ugodno odzvali na njegovo pismo!

20. a) Na kateri pomembni način Jehova še tolaži, kot je to naredil v Pavlovem primeru? b) Kaj bomo obravnavali v naslednjem članku?

²⁰ Pavlova izkušnja tolaži današnje Božje služabnike, saj je med njimi mnogo takih, ki se spoprijemajo s preskušnjami, zaradi katerih so ,potrti‘ oziroma ,depresivni‘ (Phillips). Da, ,Bog, vir tolažbe‘ pozna naše osebne potrebe in nas lahko uporabi, da smo v tolažbo drug drugemu, prav kakor je bil Pavel potolažen, ko je od Tita slišal poročilo o skesanem stališču Korinčanov. (2. Korinčanom 7:11–13) V našem naslednjem članku bomo razpravljali o Pavlovem prisrčnem odgovoru Korinčanom in kako nam lahko to pomaga danes, da bomo znali učinkovito deliti Božjo tolažbo.

[Podčrtna opomba]

Ali lahko odgovorite?

◻ Zakaj človeštvo sedaj potrebuje tolažbo?

◻ Kako je Jezus dokazal, da je večji od Noeta?

◻ Zakaj je Jezus sebe imenoval »sobote gospodar«?

◻ Kako Bog tolaži danes?

[Zemljevid/slika na strani 10]

Pavla je Titovo poročilo o Korinčanih zelo potolažilo

MAKEDONIJA

Filipi

GRČIJA

Korint

AZIJA

Troja

Efez