»Hiša Davidova« — dejstvo ali izmislica?

DAVID – mlad pastir, ki je postal glasbenik, pesnik, vojak, prerok in kralj – je v Bibliji kot zelo znamenita osebnost še posebej opazen. Njegovo ime je omenjeno 1138-krat, izraz »hiša Davidova« (pogosto se misli na Davidovo dinastijo) pa 25-krat. (1. Samuelova 20:16) Ali sta bila kralj David in njegova dinastija samo izmislica? Kaj odkriva arheologija? V podporo temu, da sta David in njegova dinastija zgodovinsko dejstvo, poročajo o nedavnem pozornost zbujajočem odkritju na arheološkem izkopavališču pri Tel Danu v severni Galileji.

Poleti leta 1993 je ekipa arheologov, ki jo je vodil profesor Avraham Biran, očistila področje pred zunanjimi vrati nekdanjega Dana. Odkrili so tlakovan trg. Iz tal je molel črn bazaltni kamen, ki so ga zlahka odmaknili. Ko so ga obrnili proti popoldanskemu soncu, so črke postale jasno vidne. »O moj Bog, tu imamo vklesan napis!« je vzkliknil profesor Biran.

Profesor Biran je skupaj s sodelavcem, profesorjem Josephom Navehom iz Hebrejske univerze v Jeruzalemu, o vklesanem napisu takoj napisal znanstveno poročilo. Na tem poročilu temelji članek v reviji Biblical Archaeology Review, marec/april 1994, kjer beremo: »Ne zgodi se pogosto, da se kaka arheološka najdba pojavi na prvi strani New York Timesa (da ne govorimo o reviji Time). Vendar lani poleti se je to zgodilo z odkritjem pri Tel Danu, čudovitem nasipu v severni Galileji ob vznožju gore Hermon, poleg enega od pritokov reke Jordan.

Avraham Biran je tam s svojo ekipo arheologov našel pozornost zbujajoč vklesan napis iz devetega stoletja pr. n. š., ki omenja ,hišo Davidovo‘ in ,kralja Izraelovega‘. To je prvič, da so našli Davidovo ime v kakem starem vklesanem napisu, poleg biblijskega zapisa. Ta napis zbuja še večjo pozornost, ker ne omenja kar ,Davida‘, temveč Davidovo hišo, dinastijo velikega izraelskega kralja.

,Kralj Izraelov‘ je termin, ki ga v Bibliji pogosto najdemo, še zlasti v Knjigi kraljev. To pa je morda najstarejša nebiblijska omemba Izraelcev v semitski pisavi. Če ta vklesani napis kaj dokazuje, potem kaže, da sta bila tedaj Izrael in Juda, v nasprotju s trditvami nekaterih učenjaških biblijskih omalovaževalcev, pomembni kraljestvi.«

Starost so določali na podlagi oblike črk, analize lončenine, ki so jo našli v bližini kamenega fragmenta, in vsebine napisa. Vse tri metode kažejo na isto časovno obdobje, deveto stoletje pr. n. š., nekaj več kot sto let po kralju Davidu. Učenjaki menijo, da je bil vklesani napis del zmagovalnega spomenika, ki ga je v Danu postavil aramejski sovražnik ,kralja Izraelovega‘ in ,[kralja] hiše Davidove‘. Aramejci, ki so častili priljubljenega boga nevihte, Hadada, so živeli na vzhodu.

Poleti leta 1994 so našli še dva fragmenta te plošče. Profesor Biran poroča: »Na teh dveh fragmentih je omenjeno ime aramejskega boga Hadada, pa tudi boj med Izraelci in Aramejci.«

Glavni fragment, ki so ga obnovili leta 1993, je vseboval 13 delno vidnih linij, zapisanih v starohebrejski pisavi. Takrat so v besedilu ločevali besede s piko. Toda izraz »hiša Davidova« je zapisan kot ena beseda, s črkami »bytdwd« (prečrkovano v latinske črke), in ne kot »byt« (hiša), pika in zatem »dwd« (David). Razumljivo je, da so se glede razlage besede »bytdwd« pojavila vprašanja.

Jezikoslovec profesor Anson Rainey pojasnjuje: »Joseph Naveh in Avraham Biran vklesanega napisa najbrž nista natančno razlagala zato, ker sta bila prepričana, da bodo bralci vedeli, da je razdeljevalec besed med komponentama v takšni strukturi pogosto izpuščen, še posebej če je zveza dobro uveljavljeno lastno ime. ,Hiša Davidova‘ je bilo sredi devetega stoletja pr. n. š. zagotovo takšno lastno politično in geografsko ime.«

Drug arheološki dokaz

Po tem odkritju je profesor Andre Lemaire, strokovnjak za Meša stelo (imenovano tudi Moabski kamen), poročal, da le-ta omenja tudi ,hišo Davidovo‘a. Meša stela, ki so jo odkrili leta 1868, ima s stelo iz Tel Dana veliko skupnega. Obe izvirata iz devetega stoletja pr. n. š., sta iz iste snovi, podobne velikosti in njuna napisa sta v skoraj enaki semitski pisavi.

Profesor Lemaire je glede nove rekonstrukcije poškodovane vrstice na Meša steli zapisal: »Skoraj dve leti pred odkritjem fragmenta iz Tel Dana sem sklenil, da Meša stela omenja ,hišo Davidovo‘. [. . .] Razlog, zakaj te omembe ,hiše Davidove‘ doslej še niso opazili, lahko pripišemo predvsem dejstvu, da Meša stela nikoli ni imela pravega editio princepsa [prve izdaje]. To pripravljam sedaj jaz, 125 let po odkritju Meša stele.«

Takšni arheološki podatki nas zanimajo, ker so za zgodovinskost Davida pričali angel, sam Jezus, njegovi apostoli in ljudje na splošno. (Matevž 1:1; 12:3; 21:9; Lukež 1:32; Dejanja 2:29) Arheološka odkritja se očitno skladajo s tem, da sta on in njegova dinastija, »hiša Davidova«, dejstvo in ne izmislica.

[Footnote]

[Slika na strani 31]

Teldanski fragment,* ki so ga odkrili leta 1993 pri mestu Dan v severni Galileji

* Slika temelji na fotografiji, ki je objavljena v Israel Exploration Journal.