Jezusov prihod ali Jezusova navzočnost – kaj
»Kaj bo znamenje tvoje navzočnosti in sklenitve stvarnosti?« (MATEVŽ 24:3, NW)
1. Kakšno vlogo so imela v Jezusovi strežbi vprašanja?
JEZUS je svoje poslušalce z veščo rabo vprašanj navajal, da so začeli razmišljati in celo gledati na stvari iz novega zornega kota. (Marko 12:35–37; Lukež 6:9; 9:20; 20:3, 4) Hvaležni pa smo lahko, da je na vprašanja tudi odgovarjal. Njegovi odgovori pojasnjujejo resnice, ki jih drugače morda ne bi poznali ali razumeli. (Marko 7:17–23; 9:11–13; 10:10–12; 12:18–27)
2. Kateremu vprašanju bi morali sedaj posvetiti pozornost?
2 V Matevževem evangeliju 24:3 najdemo zapisano eno najpomembnejših vprašanj, na katera je Jezus kdaj odgovoril. Konec Jezusovega zemeljskega življenja je bil blizu in Jezus je ravnokar opozoril, da bo jeruzalemski tempelj uničen, kar bo zaznamovalo konec judovske stvarnosti. Matevževa pripoved dodaja: »Ko pa je sedel na Oljski gori, so stopili k njemu učenci in ga na samem vprašali: ,Povej nam, kdaj bo to, in kaj bo znamenje tvoje navzočnosti [prihoda, AC] in sklenitve stvarnosti?‘ « (Matevž 24:3, NW)
3., 4. Kakšna pomembna razlika obstaja pri tem, kako Biblije prevajajo ključno besedo v Matevževem evangeliju 24:3?
3 Na milijone biblijskih bralcev želi vedeti: ,Zakaj so učenci to vprašali in kako bi moral Jezusov odgovor vplivati name?‘ Jezus je v svojem odgovoru govoril o pojavu listov kot znamenju, da je poletje »blizu«. (Matevž 24:32, 33) Zato mnoge cerkve učijo, da so apostoli prosili za znamenje Jezusovega »prihoda«, znamenje, ki bi dokazovalo, da je njegova vrnitev blizu. Verjamejo, da bo ,prihod‘ nastopil v tistem trenutku, ko bo vzel kristjane v nebesa, za tem pa svet uničil. Ali verjamete, da je to pravilno?
4 Nekatere Biblije, tudi New World Translation of the Holy Scriptures, pa namesto prevedka ,prihod‘ uporabljajo besedo ,navzočnost‘. Ali je mogoče, da se to, kar so učenci vprašali, Jezus pa odgovoril, razlikuje od tega, kar učijo cerkve? Kaj so v resnici vprašali? In kaj je odgovoril Jezus?
Kaj so prosili
5., 6. Kaj lahko sklenemo o razmišljanju apostolov, glede na njihovo vprašanje, zapisano v Matevževem evangeliju 24:3?
5 Glede na to, kar je Jezus rekel o templju, so učenci, ko so prosili za ,znamenje njegove navzočnosti [ali »prihoda«] in sklenitve stvarnosti [dobesedno »dobe«]‘, verjetno razmišljali o judovski ureditvi. (Primerjaj »svet« v 1. Korinčanom 10:11, King James Version, in Galatom 1:4, EI.)
6 V tem trenutku so imeli apostoli le omejeno razumevanje Jezusovih naukov. Pred tem so si namreč predstavljali, »da se zdajci prikaže kraljestvo Božje«. (Lukež 19:11; Matevž 16:21–23; Marko 10:35–40) Celo po razpravi na Oljski gori, a še preden so bili maziljeni s svetim duhom, so Jezusa vprašali, ali bo takrat obnovil izraelsko kraljestvo. (Dejanja 1:6)
7. Zakaj so apostoli vpraševali Jezusa o njegovi prihodnji vlogi?
7 Kljub temu so vedeli, da bo odšel, saj je malo pred tem rekel: »Še malo časa je luč med vami. Hodite, dokler imate luč.« (Janez 12:35; Lukež 19:12–27) Zato so se zelo verjetno vpraševali: ,Če namerava Jezus oditi, kako bomo prepoznali njegovo vrnitev?‘ Ko se je pojavil kot Mesija, ga večina ni prepoznala. Več kot leto kasneje so se še vedno zastavljala vprašanja o tem, ali bo spolnil vse, kar naj bi Mesija naredil. (Matevž 11:2, 3) Torej so apostoli upravičeno poizvedovali o prihodnosti. Toda vprašajmo se še enkrat, ali so ga prosili za znamenje, da bo kmalu prišel, ali pa so ga prosili kaj drugega.
8. V katerem jeziku so se apostoli verjetno pogovarjali z Jezusom?
8 Predstavljajte si, da ste ptica, ki posluša pogovor na Oljski gori. (Primerjaj Propovednik 10:20.) Jezusa in apostole bi verjetno slišali govoriti v hebrejščini. (Marko 14:70; Janez 5:2; 19:17, 20; Dejanja 21:40) Verjetno pa so obvladali tudi grščino.
Kaj je zapisal Matevž – v grščini
9. Na čem temelji večina sodobnih prevodov Matevževega evangelija?
9 Viri, ki segajo v drugo stoletje n. š., kažejo, da je Matevž napisal svoj evangelij najprej v hebrejščini, kasneje pa očitno še v grščini. Mnogo grških rokopisov se je ohranilo vse do današnjih dni in so služili kot temelj za prevajanje njegovega evangelija v sodobne jezike. In kaj je Matevž zapisal v grščini o tem pogovoru na Oljski gori? Kaj je zapisal o ,prihodu‘ oziroma ,navzočnosti‘, o kateri so učenci vpraševali Jezusa in glede katere jim je Jezus potem odgovoril?
10. a) Katero grško besedo za »priti« je Matevž pogosto rabil in kaj vse lahko le-ta pomeni? b) Katera druga grška beseda je še zanimiva?
10 V prvih 23. poglavjih Matevževega evangelija najdemo več kot osemdesetkrat zapisan splošen grški glagol za »priti«, to je érkhomai. Pogosto izraža misel približevanja oziroma bližanja, kot na primer v Janezovem evangeliju 1:47, EI: »Jezus [je] videl, da Natánael prihaja k njemu.« Glagol érkhomai lahko, odvisno od rabe, pomeni »prispeti«, »iti«, »priti do«, »dospeti« ali »biti na poti«. (Matevž 2:8, 11; 8:28; Janez 4:25, 27, 45; 20:4, 8; Dejanja 8:40; 13:51) Matevž pa je v svojem evangeliju 24:3, 27, 37, 39 uporabil drugo besedo, samostalnik, ki ga ni najti nikjer drugje v evangelijih: parousía. Ker je pisanje Biblije navdihoval Bog, zakaj je navedel Matevža, da je pri pisanju svojega evangelija v grščini v teh vrsticah izbral to grško besedo? Kaj le-ta pomeni in zakaj bi si to morali želeti vedeti?
11. a) Kaj pomeni beseda parousía? b) Kako zgledi iz Jožefovega pisanja potrjujejo naše razumevanje besede parousía? (Glej podčrtno opombo.)
11 Točen pomen besede parousía je »navzočnost«. Vineov Expository Dictionary of New Testament Words pravi: »PARUZIJA, [. . .], dob[esedno] navzočnost, para, pri, in ousia, bivanje (iz eimi, biti), označuje oboje, prispetje in temu sledečo navzočnost pri. Tako na primer neka dama govori v papirusovem pismu o nujnosti svoje paruzije na nekem določenem mestu, da bi poskrbela za zadeve, povezane s svojo posestjo.« Drugi leksikoni pojasnjujejo, da parousía označuje ,obisk vladarja‘. Zato to ni samo trenutek prispetja, temveč navzočnost, ki se po prispetju nadaljuje. Zanimivo je, da je tudi judovski zgodovinar Jožef, sodobnik apostolov, tako uporabljal besedo parousía.a
12. Kako nam sama Biblija pomaga potrditi pomen besede parousía?
12 Čeprav staroveška literatura popolnoma potrjuje pomen »navzočnost«, pa nas kristjane vseeno še posebej zanima, kako uporablja besedo parousía Božja Beseda. Odgovor je isti – kot navzočnost. To lahko razvidimo iz zgledov v Pavlovih pismih. Tako je Filipljanom na primer pisal: »Kakor ste bili vsekdar poslušni, ne samo v pričujočnosti [navzočnosti, NW] moji, temuč mnogo bolj sedaj v nepričujočnosti [odsotnosti, NW] moji, v strahu in trepetu vršite zveličanje svoje.« Govoril je tudi o tem, da bo ostal z njimi, da bi se lahko veselili »po [njegovi] ponovni navzočnosti [parousía] pri [njih]«. (Filipljanom 1:25, 26, NW; 2:12) Drugi prevodi tukaj zapišejo »to, da sem ponovno z vami« (Weymouth; New International Version), »ko bom ponovno z vami« (Jerusalem Bible; New English Bible) in »ko me boste imeli še enkrat med sabo« (Twentieth Century New Testament). V Drugem listu Korinčanom 10:10, 11, NW, pa je ,osebno navzočnost‘ primerjal z ,odsotnostjo‘. V teh zgledih očitno ni govoril o svojem bližanju ali prispetju; besedo parousía je uporabil v pomenu biti navzoč.b (Primerjaj 1. Korinčanom 16:17.) Kako je potem s stavki, ki se tičejo Jezusove parousíe? Ali se nanašajo na njegov ,prihod‘ ali pa kažejo na daljšo navzočnost?
13., 14. a) Zakaj moramo skleniti, da parousía traja neko časovno obdobje? b) Kaj je treba reči o trajanju Jezusove parousíe?
13 Z duhom maziljene kristjane v Pavlovih dneh je zanimala Jezusova parousía. Toda Pavel jih je svaril, naj se ,ne pustijo zbegati‘ (EI). Prej se mora pojaviti »človek greha« in izkazalo se je, da je to duhovščina tako imenovanega krščanstva. Pavel je pisal, da ta »[krivičnik] pride [je navzoč, NW] po delovanju satanovem z vso močjo in z [lažnivimi, NW] znamenji«. (2. Tesaloničanom 2:2, 3, 9) Očitno parousía oziroma navzočnost ,človeka greha‘ ni bilo samo trenutno prispetje; trajala bo nekaj časa, medtem pa bodo nastajala lažniva znamenja. Zakaj je to pomembno?
14 Upoštevajte vrstico neposredno pred tem: »Tedaj se razodene Krivičnik, ki ga Gospod Jezus uniči z dihom svojih ust in pokonča s prikaznijo prihoda svojega [svoje navzočnosti, NW].« Tako kot bo navzočnost ,človeka greha‘ trajala neko časovno razdobje, bo tudi Jezusova navzočnost trajala nekaj časa in bo dosegla vrhunec v uničenju tega krivičnega ,sina pogube‘. (2. Tesaloničanom 2:8)
Vidiki hebrejskega jezika
15., 16. a) Še posebej katera beseda se uporablja v mnogih prevodih Matevževega evangelija v hebrejščino? b) Kako uporablja besedo bohʼ Sveto pismo?
15 Kot smo že omenili, je Matevž očitno napisal svoj evangelij najprej v hebrejščini. Torej, katero hebrejsko besedo je uporabil v svojem evangeliju 24:3, 27, 37, 39? Prevodi Matevževega evangelija v sodobno hebrejščino uporabljajo tako v vprašanju apostolov kot tudi v Jezusovem odgovoru obliko glagola bohʼ. Zato bi lahko te vrstice brali takole: »Kaj bo znamenje tvoje [bohʼ] in sklenitve stvarnosti?« ter: ,Kakor je bilo v dnevih Noetovih, tako bode ob [bohʼ] Sina človekovega.‘ Kaj pa bohʼ pomeni?
16 Čeprav ima hebrejski glagol bohʼ različne pomene, pa predvsem pomeni »priti«. Theological Dictionary of the Old Testament pravi: ,Bohʼ se v Hebrejskih spisih pojavlja kar 2532-krat, zato je v njih eden najpogosteje rabljenih glagolov in je na čelu glagolov, ki izražajo gibanje.‘ (1. Mojzesova 7:1, 13; 2. Mojzesova 12:25; 28:35; 2. Samuelova 19:30; 2. kraljev 10:21; Psalm 65:2; Izaija 1:23; Ezekiel 11:16; Daniel 9:13; Amos 8:11) Če bi Jezus in njegovi apostoli uporabili besedo s toliko pomeni, bi smisel lahko bil sporen. Toda ali so jo uporabili?
17. a) Zakaj ni nujno, da mnogi sodobni hebrejski prevodi Matevževega evangelija naznačujejo, kaj so Jezus in apostoli dejansko rekli? b) Kje bi še lahko našli dokaz glede tega, katero besedo so Jezus in apostoli morda uporabili in iz katerega drugega razloga je to besedilo zanimivo za nas? (Glej podčrtno opombo.)
17 Imejte v mislih, da so sodobni hebrejski prevodi samo prevodi, ki morda ne predstavljajo natanko tistega, kar je Matevž napisal v hebrejščini. Dejstvo je, da bi lahko Jezus ravno tako uporabil katero drugo besedo namesto bohʼ, besedo, ki bi ustrezala pomenu besede parousía. To lahko razberemo iz knjige Hebrew Gospel of Matthew iz leta 1995, profesorja Georgea Howarda. Ta knjiga se je osredotočila na polemiko iz 14. stoletja, ki jo je zoper krščanstvo spisal judovski zdravnik Šem-Tob ben Izak Ibn Šaprut. V tem dokumentu je bilo predstavljeno hebrejsko besedilo Matevževega evangelija. Obstaja dokaz, da je bilo to besedilo, prej kot prevedeno iz latinščine ali grščine v Šem-Tobovem času, zelo staro in je bilo prvotno sestavljeno v hebrejščini.c Tako nas lahko privede bliže temu, kar je bilo rečeno na Oljski gori.
18. Katero zanimivo hebrejsko besedo uporablja Šem-Tob in kaj le-ta pomeni?
18 Šem-Tobov Matevžev evangelij pa v 24. poglavju, 3., 27. in 39. vrstici ne uporablja glagola bohʼ. Namesto tega uporablja soroden samostalnik biʼáh. Ta samostalnik se pojavi v Hebrejskih spisih samo v Ezekielu 8:5, in to v pomenu ,vhod‘. Beseda biʼáh tukaj ne izraža dejanja prihajanja, temveč se nanaša na vhod zgradbe; kadar stojite v vhodu ali na hišnem pragu, ste v zgradbi. Nadalje tudi nebiblijski verski dokumenti med Mrtvomorskimi zvitki pogosto uporabljajo besedo biʼáh v povezavi z nastopom ali začetkom duhovniških služb. (Glej 1. letopisov 24:3–19; Lukež 1:5, 8, 23.) In prevod starosirske (ali aramejske) Peshitte v hebrejščino iz leta 1986 uporablja v Matevževem evangeliju 24:3, 27, 37, 39 besedo biʼáh. Torej obstaja dokaz, da se je v starih časih samostalnik biʼáh lahko nekoliko pomensko razlikoval od glagola bohʼ, ki ga uporablja Biblija. Zakaj je to zanimivo?
19. Če so Jezus in apostoli uporabili biʼáh, kaj lahko potem iz tega sklepamo?
19 Možno je, da so apostoli v svojem vprašanju in Jezus v svojem odgovoru uporabili ta samostalnik biʼáh. Tudi če so imeli apostoli v mislih zgolj idejo o Jezusovem prihodnjem prispetju, je Kristus morda uporabil besedo biʼáh, da bi zajel več od tistega, o čemer so razmišljali apostoli. Mogoče je, da je Jezus meril na svoje prispetje, da nastopi novo službo; njegovo prispetje bi bil začetek njegove nove vloge. To bi se ujemalo s pomenom besede parousía, ki jo je Matevž kasneje uporabil. Takšna raba besede biʼáh bi razumljivo morala podpreti to, kar Jehovove priče že dolgo časa učimo, namreč da bo sestavljeno »znamenje«, ki ga je dal Jezus, odsevalo njegovo navzočnost.
V pričakovanju vrhunca Njegove navzočnosti
20., 21. Kaj lahko spoznamo iz Jezusove pripombe o Noetovih dneh?
20 Naše preučevanje Jezusove navzočnosti bi moralo neposredno vplivati na naše življenje in pričakovanje. Jezus je svoje sledilce spodbujal, naj ostanejo budni. Dal je znamenje, tako da bi bilo njegovo navzočnost moč prepoznati, čeprav se večina za to ne bo zmenila: »Kajti kakor je bilo v dnevih Noetovih, tako bode o prihodu [navzočnosti, NW] Sina človekovega. Kakor so namreč v onih dnevih, pred potopom, žrli in pili, ženili se in možile do tistega dne, ko je stopil Noe v barko, in niso spoznali, dokler ni prišla povodenj in jih je vse pobrala: tako bode prihod [navzočnost, NW] Sinu človekovega.« (Matevž 24:37–39)
21 V Noetovih dneh je večina ljudi takratnega pokolenja nemoteno opravljala svoje vsakdanje obveznosti. Jezus je napovedal, da bo enako ob »navzočnosti Sina človekovega«. Ljudje okoli Noeta so morda menili, da se ne bo nič zgodilo. Vi pa veste, da to ni bilo res. Tisti dnevi, ki so se raztezali skozi neko obdobje, so pripeljali do vrhunca, ko je »prišla povodenj in jih je vse pobrala«. Lukež je zapisal podobno pripoved, v kateri je Jezus primerjal ,Noetove dni‘ z ,dnevi Sina človekovega‘. Jezus je opomnil: »Ravno tako bode tisti dan, ko se razodene Sin človekov.« (Lukež 17:26–30)
22. Zakaj bi se morali še posebej zanimati za Jezusovo prerokbo, zapisano v 24. poglavju Matevževega evangelija?
22 Vse to pa dobi za nas poseben pomen, ker živimo v času, ko prepoznavamo dogodke, ki jih je Jezus napovedal – vojne, potrese, kuge, pomanjkanje hrane in preganjanje njegovih učencev. (Matevž 24:7–9; Lukež 21:10–12) Takšne razmere so očitne vse od spora, ki je spremenil tek zgodovine, pomenljivo imenovanega prva svetovna vojna, pa čeprav večina ljudi na te razmere gleda kot na običajen del zgodovine. Toda pravi kristjani doumevajo pomen teh važnih dogodkov, tako kot budni ljudje po zelenenju smokve razumejo, da je poletje blizu. Jezus je svetoval: »Tako tudi vi, kadar vidite, da se to godi, vedite, da je blizu kraljestvo Božje.« (Lukež 21:31)
23. Za koga imajo Jezusove besede iz 24. poglavja Matevževega evangelija poseben pomen in zakaj?
23 Jezus je večino svojega odgovora na Oljski gori namenil svojim sledilcem. To so tisti, ki bodo sodelovali pri življenje rešujočem delu oznanjevanja dobre novice po vsej zemlji, preden bo prišel konec. To so tisti, ki bodo sprevideli » ,gnusobo razdejanja‘, [. . .] da stoji na svetem kraju«. To so tisti, ki se bodo odzvali s ,pobegom‘ pred veliko stisko. In to so tisti, na katere bodo še posebej vplivale pridane besede: »Ko se ne bi tisti dnevi prikrajšali, ne bi se rešil noben človek [rešilo nobeno meso, NW]; ali zaradi izvoljencev bodo prikrajšani tisti dnevi.« (Matevž 24:9, 14–22) Toda kaj natanko te streznjujoče besede pomenijo in zakaj lahko rečemo, da so temelj za to, da že sedaj občutimo večjo srečo, zaupanje in gorečnost? Na to nam bo odgovorilo prihodnje preučevanje Matevževega evangelija 24:22.
[Podčrtne opombe]
a Jožefovi zgledi: Na gori Sinaj so bliski in grmenje »razodevali, da je Bog tam navzoč [parousía]«. Čudežno prikazovanje v tabernaklju »je kazalo navzočnost [parousía] Boga«. Bog je s tem, ko je Elizejevemu služabniku pokazal obdajajoče vozove, »služabniku jasno pokazal svojo moč in navzočnost [parousía]«. Ko je rimski uradnik Petronij poskušal pomiriti Jude, je Jožef trdil, da je ,Bog Petroniju pokazal svojo navzočnost [parousía]‘ tako, da je poslal dež. Jožef besede parousía ni apliciral zgolj na bližanje ali trenutno prispetje. Zaznamovala je trajno, celo nevidno navzočnost. (2. Mojzesova 20:18–21; 25:22; 3. Mojzesova 16:2; 2. kraljev 6:15–17; primerjaj Antiquities of the Jews, 3. knjiga, 5. poglavje, 2. odstavek [80]; 8. poglavje, 5. odstavek [202]; 9. knjiga, 4. poglavje, 3. odstavek [55]; 18. knjiga, 8. poglavje, 6. odstavek [284].)
b E. W. Bullinger v A Critical Lexicon and Concordance to the English and Greek New Testament poudarja, da parousía pomeni ,biti ali postajati navzoč, od tod navzočnost, prispetje; prihod, ki zajema idejo trajnega bivanja od tega prihoda naprej‘.
c En dokaz je ta, da vsebuje hebrejski izraz »Ime«, ki je 19-krat izpisan ali okrajšan. Profesor Howard piše: »Dejstvo, da je Božje ime zapisano v krščanskem dokumentu, ki ga je citiral judovski polemik, je presenetljivo. Če bi bil to hebrejski prevod grškega ali latinskega krščanskega dokumenta, bi človek pričakoval v besedilu zapisano besedo adonai [Gospod], ne pa simbol za prepovedano Božje ime JHVH. [. . .] To, da je dodal prepovedano ime, je nerazložljivo. Ta dokaz daje močno slutiti, da je Šem-Tob dobil svoj izvod Matevževega evangelija z že napisanim Božjim imenom in da je le-tega raje ohranil kot pa tvegal, da bi si zaradi njegove odstranitve nakopal krivdo.« New World Translation of the Holy Scriptures—With References uporablja Šem-Tobov Matevžev evangelij (J2) kot podkrepitev za rabo Božjega imena v Krščanskih grških spisih.
Kako bi odgovorili?
◻ Zakaj je pomembno, da uvidimo razliko med tem, kako Biblije prevajajo Matevžev evangelij 24:3?
◻ Kaj pomeni beseda parousía in zakaj je to zanimivo?
◻ Kakšna možna vzporednica obstaja med Matevževim evangelijem 24:3 v grščini in hebrejščini?
◻ Kateri dejavnik glede časa moramo pri razumevanju 24. poglavja Matevževega evangelija poznati?
[Slika na strani 10]
Oljska gora s pogledom na Jeruzalem