Praktični pouk iz Obljubljene dežele

OBLJUBLJENA dežela iz biblijskega poročila je bila zagotovo edinstvena. Na tem sorazmerno majhnem ozemlju odkrijemo celo paleto raznih geografskih značilnosti. Na severu se dvigujejo zasnežene gore, na jugu pa ležijo vroče pokrajine. Tam se razprostirajo rodovitne nižine, samotna pustinjska območja in hribovita dežela za sadovnjake in pašo čredam.

Višinske in podnebne razlike ter različna tla omogočajo široko raznolikost drevja, grmičevja ter drugih rastlin – tudi teh, ki poganjajo v mrzlih gorskih pokrajinah, drugih, ki rastejo v suhi puščavi, in tistih, ki uspevajo v ravninah, pokritih z naplavinami, ali pa na skalni planoti. Po mnenju nekega botanika je na tem območju mogoče najti kakih 2600 različnih rastlinskih vrst! Ko so prvi Izraelci raziskovali deželo, so videli živi dokaz njenih zmožnosti. Iz neke hudourniške struge so prinesli tako velik grozd, da sta ga morala na drogu nositi dva moža! Dolina je dobila primerno ime Eškol, kar pomeni »Grozdovec«.a (4. Mojzesova 13:21–24)

Zdaj pa si še od bliže poglejmo nekaj zemljepisnih značilnosti tega edinstvenega zemeljskega pasu, še posebej njegovega južnega dela.

Šefela

Zahodno obrežje Obljubljene dežele je obala Sredozemskega morja. Šefela leži približno 40 kilometrov v notranjost. Beseda »Šefela« pomeni »nižava«, toda v resnici je to hribovita pokrajina, za katero lahko rečemo, da je nizka samo, če jo primerjamo z judovskimi gorami na vzhodu.

Poglejte spremno karto prečnega prereza in bodite pozorni na lego Šefele glede na okoliška področja. Na vzhodu so judovske gore, na zahodu pa obalna filistejska ravnina. Tako je Šefela v biblijskih dneh rabila kot tamponsko območje, pregrada, ki je ločevala Božje ljudstvo od njegovih staroveških sovražnikov. Vsaka vojska, ki bi napadla z zahoda, bi se morala najprej prebiti prek Šefele, da bi potem lahko napredovala proti Jeruzalemu, glavnemu izraelskemu mestu.

Nekaj takega se je pripetilo v devetem stoletju pr. n. š. Po biblijskem poročilu je sirski kralj Hazael »šel gori [. . .] in se je bojeval zoper Gat [verjetno na šefelski meji] in ga dobil. In [. . .] je obrnil Hazael obličje, da bi šel proti Jeruzalemu.« Ustaviti ga je uspel kralj Joas, tako da ga je podkupil z zbirko dragocenosti iz templja in palače. Kakor koli že, iz poročila se vidi, da je bila Šefela zelo pomembna za zaščito Jeruzalema. (2. kraljev 12:17, 18)

Iz tega lahko dobimo praktični pouk. Hazael je želel zavzeti Jeruzalem, toda najprej je moral priti prek Šefele. Podobno mora Satan Hudič, ko ,išče‘ Božje služabnike, da »bi [jih] pogoltnil«, pogosto najprej prebiti močno tamponsko območje – njihovo privrženost biblijskim načelom, kot so tista glede slabe družbe in pridobitništva. (1. Petrov 5:8; 1. Korinčanom 15:33, EI; 1. Timoteju 6:10) Kdor kompromitira biblijska načela, pogosto naredi prvi korak k zakrivitvi resnega greha. Zato ohranite svoje tamponsko območje varno. Že danes upoštevajte biblijska načela in tako jutri ne boste prelomili Božjih zakonov.

Hribovita judovska dežela

Od Šefele dlje v notranjost leži hribovita judovska dežela. Je gorsko območje, na katerem so pridelovali dobro žito, olivno olje in vino. Zaradi svoje visoke lege je bila tudi odlično zavetišče. Kralj Jotam je zato tam zgradil »gradove in stolpe«. Ljudje so v težavah lahko pribežali tja, da bi bili na varnem. (2. letopisov 27:4)

Jeruzalem, imenovan tudi Sion, je v hriboviti judovski deželi zbujal pozornost. Bil je videti varen, saj so ga s treh strani obkrožale soteske, s severne strani pa ga je, kot poroča zgodovinar Jožef iz prvega stoletja, ščitil trojni zid. Toda da bi zavetišče ohranilo svojo varnost, potrebuje več kot le zidovje in orožje. Imeti mora vodo. Med obleganjem je to nujno, kajti ujeti meščani bi se bili brez vode kaj kmalu prisiljeni predati.

V Jeruzalemu so se oskrbovali z vodo iz Silojskega ribnika. Kralj Ezekija je zato v osmem stoletju pr. n. š., ker je pričakoval asirsko obleganje, za zaščito ribnika zgradil zunanje obzidje, s katerim ga je zaobjel v mesto. Studence zunaj mesta pa je zasul, da bi oblegajoči Asirci le stežka našli vodo zase. (2. letopisov 32:2–5; Izaija 22:11) To pa še ni vse. Ezekija je ugotovil, kako napeljati dodatni dovod vode naravnost v Jeruzalem!

Čemur danes pravijo eden velikih gradbenih podvigov starih dni, je predor, ki ga je Ezekija skopal od Gihonskega studenca pa vse do Silojskega ribnika.b Visok je povprečno 1,8 metra in dolg 533 metrov. Samo predstavljajte si – predor, dolg dobrega pol kilometra, izsekan v skalo! Danes, kakih 2700 let kasneje, se obiskovalci Jeruzalema lahko pretipajo skozi to graditeljsko mojstrovino, poznano kot Ezekijev predor. (2. kraljev 20:20; 2. letopisov 32:30)

Iz Ezekijevih naprezanj, da zaščiti in poveča jeruzalemsko vodno oskrbo, lahko dobimo praktični pouk. Jehova je »studenec žive vode«. (Jeremija 2:13, EI) Njegove misli, shranjene v Bibliji, vzdržujejo življenje. Zato je zelo pomembno, da osebno preučujemo Biblijo. Vendar priložnost za to in spoznanje, ki ga pri tem dobimo, ne bosta kar priletela k vam. Morda boste morali ,kopati predore‘ skozi denimo natrpan vsakdanjik, da bi si za preučevanje izkopali čas. (Pregovori 2:1–5; Efežanom 5:15, 16) Ko se ga lotite, se trdno držite svojega urnika in dajajte osebnemu preučevanju veliko prednost. Pazite, da ne bi komur koli ali čemur koli dovolili, da vas oropa te dragocene vodne oskrbe. (Filipljanom 1:9, 10)

Pustinjska pokrajina

Vzhodno od judovskega hribovja leži Judovska pustinja, ki ji rečejo tudi Ješimon, kar pomeni »puščava«. (1. Samuelova 23:19) Ta nerodovitna pokrajina pri Slanem morju je značilna po skalnih soteskah in nazobčanih pečinah. Judovska pustinja se v samo 24 kilometrih spusti za 1200 metrov in je zavarovana pred zahodnimi vetrovi, ki prinašajo dež, zato je tam le malo padavin. Na letni dan sprave so odgnali kozla za azazel nedvomno v to pustinjo. Sem je tudi David bežal pred Savlom. Tu se je Jezus postil 40 dni in bil nato skušan od Hudiča. (3. Mojzesova 16:21, 22; Psalm 63, nadpis; Matevž 4:1–11)

Približno 160 kilometrov jugozahodno od Judovske pustinje se razprostira Paranska puščava. Tu so Izraelci velikokrat taborili med svojim 40-letnim potovanjem iz Egipta v Obljubljeno deželo. (4. Mojzesova 33:1–49) Mojzes je pisal o »veliki in strašni puščavi, kjer so strupene kače in škorpijoni in suhi kraji, ki nimajo vode«. (5. Mojzesova 8:15, EI) Da so milijoni Izraelcev lahko preživeli, je čudež! Vendar jih je Jehova podpiral.

To naj nas spominja na to, da lahko Jehova v tem duhovno pustem svetu podpira tudi nas. Da, tudi mi hodimo med nevarnimi kačami in škorpijoni, četudi ti niso dobesedni. Morda moramo dnevno imeti opravka z ljudmi, ki brez zadržkov bljuvajo kvarne besede, ki lahko zlahka okužijo naše razmišljanje. (Efežanom 5:3, 4; 1. Timoteju 6:20) Vsi, ki si prizadevajo služiti Bogu kljub tem oviram, so vredni pohvale. Njihova zvestoba jasno dokazuje, da jih Jehova resnično podpira.

Karmelsko hribovje

Ime Karmel pomeni »sadovnjak«. To plodno pokrajino na severu, dolgo kakih 50 kilometrov, krasijo vinogradi, oljčni nasadi in sadno drevje. Hriboviti predel ob morju je nepozaben po svoji mikavnosti in lepoti. Izaija 35:2 govori o ,lepoti Karmela‘ kot o simbolu bogatega sijaja obnovljene izraelske dežele.

Na Karmelu je bilo nekaj važnejših dogodkov. Tu je Elija izzval Baalove preroke in tukaj je ,GOSPODOV ogenj švignil doli‘ v dokaz Njegove premoči. Tudi Elija je na oblaček, iz katerega je nastal močan naliv in tako čudežno končal sušo v Izraelu, opozoril z vrha Karmela. (1. kraljev 18:17–46) Elijev naslednik, Elizej, je stal na gori Karmel, ko ga je prišla prosit Sunamljanka, naj pomaga njenemu mrtvemu otroku, ki ga je Elizej nato obudil. (2. kraljev 4:8, 20, 25–37)

Na karmelskih pobočjih še vedno rastejo sadovnjaki, oljčni nasadi in vinska trta. Spomladi pobočja pokrije čudovita cvetna preproga. »Glava tvoja na tebi je podobna Karmelu,« je Salomon dejal sulamitskemu dekletu in pri tem morda meril na bujnost njenih las ali na to, kako se njena lepo oblikovana glava dostojanstveno dviga iz njenega vratu. (Visoka pesem 7:5)

Krasota, ki je bila svojstvena lastnost karmelskega hribovja, nas spominja na duhovno lepoto, ki jo Jehova podeljuje današnji organizaciji častilcev. (Izaija 35:1, 2) Jehovove priče zares živijo v duhovnem raju in soglašajo z razmišljanjem kralja Davida, ki je pisal: »Merilne vrvi so mi padle v prekrasnih krajih, res, dobil sem prelepo dediščino.« (Psalm 16:6)

Izraelcem so resda nenehno nasprotovali Božji sovražniki, enako kot se mora s težavnimi izzivi spopadati tudi današnji Božji narod. Vendar pravi kristjani nikoli ne izgubijo spred oči blagoslovov, ki jim jih je zagotovil Jehova – skupaj z vedno močnejšo lučjo biblijske resnice, svetovno bratovščino in možnostjo doseči večno življenje na rajski zemlji. (Pregovori 4:18; Janez 3:16; 13:35)

»Kakor Jehovov vrt«

Starodavna Obljubljena dežela je bila privlačna za oko. Dobro je opisana kot pokrajina, »v kateri teče mleko in med«. (1. Mojzesova 13:10, NW; 2. Mojzesova 3:8) Mojzes jo je imenoval ,dobra dežela, dežela potokov, studencev in jezer, ki izvirajo po dolinah in gorah, dežela, kjer je dosti pšenice in ječmena, vinske trte in smokovih dreves in margaranovih jabolk, dežela, kjer je obilo oljk in medú, dežela, kjer ne boš jedel kruha po siromaško, kjer ti ničesar ne bo manjkalo; dežela, katere kameni so železo in ki iz njenih gorá lahko koplješ rude‘. (5. Mojzesova 8:7–9)

Če je Jehova lahko priskrbel svojemu staroveškemu ljudstvu tako bogato, lepo domovino, zagotovo lahko tudi današnjim zvestim služabnikom dá krasen nov svetovni raj, razširjen po vsej zemlji – z gorami, dolinami, rekami in jezeri. Da, staroveška Obljubljena dežela je z vso svojo raznolikostjo bila le predokus duhovnega raja, ki ga Priče uživajo danes, in prihodnjega v novem svetu. Tam se bo izpolnila obljuba iz Psalma 37:29: »Pravični podedujejo deželo in prebivali bodo večno v njej.« Kako srečno bo poslušno človeštvo, ko mu bo Jehova dal ta rajski dom ter bo lahko preiskovalo vse njegove »sobe« in to v vso večnost!

[Podčrtni opombi]

[Zemljevid na strani 4]

(Lega besedila — glej publikacijo)

GALILEJA

Karmel

Galilejsko jezero

SAMARIJA

ŠEFELA

Judovsko hribovje

Slano morje

[Vir slike]

NASA photo

[Zemljevid na strani 4]

(Lega besedila — glej publikacijo)

Šefela je bila pregrada med Božjim ljudstvom in njegovimi sovražniki

MI 0 5 10

KM 0 8 16

Filistejska ravnina

Šefela

Hribovita judovska dežela

Judovska pustinja

Veliki tektonski jarek

Slano morje

Amonska in Moabska dežela

[Zemljevid/slika na strani 5]

(Lega besedila — glej publikacijo)

Ezekijev predor: dolg 533 metrov, izsekan v živo skalo

Tiropejska dolina

Siloa

DAVIDOVO MESTO

Kidronska dolina

Gihon

[Sliki na strani 6]

V Judovski pustinji je David iskal zatočišče pred Savlom. Tam je kasneje Hudič izkušal Jezusa.

[Vir slike]

Pictorial Archive (Near Eastern History) Est.

[Sliki na strani 7]

Gora Karmel, kjer je Elija ponižal Baalove preroke

[Vir slike]

Pictorial Archive (Near Eastern History) Est.

[Slike na strani 8]

»GOSPOD, tvoj Bog, te pelje v dobro deželo, v deželo potokov, studencev in jezer, ki izvirajo po dolinah in gorah« (5. Mojzesova 8:7)