»Bodite tudi vi sveti v vsem svojem vedenju«

»Po Svetem, ki vas je poklical, bodite tudi vi sveti v vsem svojem vedenju, kajti pisano je: ,Sveti bodite, ker sem jaz svet‘.« (1. PETROV 1:15, 16)

1. Zakaj je Peter spodbujal kristjane, naj bodo sveti?

ZAKAJ je apostol Peter svetoval gornje? Ker je uvidel, da mora vsak kristjan varovati svoje misli in svoja dejanja, da bi jih ohranjal takšne, kot to zahteva Jehovova svetost. Zato je, preden je izjavil gornje, rekel: »Opašite ledja razuma svojega, bodite trezni [. . .]; kakor otroci pokorščine se ne ravnajte po prejšnjih željah v času nevednosti svoje.« (1. Petrov 1:13, 14)

2. Zakaj so bile naše želje, preden smo spoznali resnico, nesvete?

² Naše prejšnje želje so bile nesvete. Zakaj? Ker smo se mnogi, preden smo sprejeli krščansko resnico, zgledovali po svetnem ravnanju. Peter je to vedel, ko je odkrito zapisal: »Dosti namreč bodi pretekli čas življenja, ko ste delali voljo poganov, živeč v razuzdanosti, pohotnosti, pijanosti, požrešnosti, nezmernem popivanju in nespodobnem malikovanju.« Peter seveda ni naštel nesvetih dejanj, svojstvenih našemu sodobnemu svetu, ker jih takrat pač še niso poznali. (1. Petrov 4:3, 4)

3., 4. a) Kako se lahko upremo napačnim željam? b) Ali morajo biti kristjani nečustveni? Pojasnite.

³ Ali ste opazili, da so to želje, ki ugajajo mesu, občutkom in čustvom? Kadar jim dovolimo, da prevladajo, naše misli in naša dejanja zlahka postanejo nesveta. To jasno kaže, da je treba dovoliti, da naša dejanja nadzoruje moč razuma. Pavel je to izrazil takole: »Rotim vas torej, bratje, pri usmiljenju božjem, dajte svoja telesa v živo, sveto, Bogu prijetno daritev; tako bo vaše bogoslužje po pameti [z močjo razuma, NW].« (Rimljanom 12:1, 2, Jere, Pečjak, Snoj)

⁴ Da bi darovali Bogu sveto žrtev, ne smemo dovoliti, da bi prevladala naša čustva, temveč moč razuma. Koliko se jih je zapletlo v nemoralo, ker so dovolili, da njihovo vedenje obvladujejo občutki! To ne pomeni, da moramo svoja čustva potlačiti; kako bi namreč potem bili radostni v Jehovovi službi? Toda če želimo obroditi sadove duha, ne pa del mesa, moramo svoj razum prilagajati Kristusovemu načinu razmišljanja. (Galatom 5:22, 23; Filipljanom 2:5)

Sveto življenje, sveta cena

5. Zakaj se je Peter zavedal potrebe po svetosti?

⁵ Zakaj se je Peter tako dobro zavedal potrebe po krščanski svetosti? Ker je imel vedno v mislih sveto ceno, ki je bila plačana za odkup poslušnega človeštva. Zapisal je: »Saj veste, da vas iz vašega brezplodnega življenja, ki ste ga podedovali od očetov, niso odkupile minljive reči, srebro ali zlato, ampak predragocena kri Kristusa, brezhibnega in brezmadežnega jagnjeta.« (1. Petrov 1:18, 19, EI) Da, Vir svetosti, Bog Jehova, je poslal svojega edinorojenega Sina, ,Svetega‘ (EI), na zemljo, da je plačal odkupnino, ki ljudem omogoča, da so z Bogom v dobrem odnosu. (Janez 3:16; 6:69; 2. Mojzesova 28:36; Matevž 20:28)

6. a) Zakaj se nam ni enostavno vesti sveto? b) Kaj nam lahko pomaga ohraniti vedenje sveto?

⁶ Kljub temu pa moramo priznati, da sredi Satanovega pokvarjenega sveta ni enostavno živeti sveto. Satan namreč pravim kristjanom, ki skušajo preživeti v njegovi stvarnosti, nastavlja zanke. (Efežanom 6:12; 1. Timoteju 6:9, 10) Zaradi pritiskov posvetne zaposlitve, nasprotovanja v družini, zasmehovanja v šoli in pritiska vrstnikov je posameznikova močna duhovnost bistvena pri ohranjanju svetosti. To kaže, kako zelo pomembno je osebno preučevanje in redna navzočnost na krščanskih shodih. Pavel je svetoval Timoteju: »Drži se vzora zdravih besed, ki si jih slišal od mene, v veri in ljubezni, ki je v Kristusu Jezusu.« (2. Timoteju 1:13) Te zdravje dajajoče besede slišimo v naši kraljestveni dvorani in pri zasebnem preučevanju Biblije. Pomagajo nam lahko, da se vsak dan in v mnogih različnih okoliščinah vedemo sveto.

Sveto vedenje v družini

7. Kako bi morala svetost vplivati na naše družinsko življenje?

⁷ Peter je pri navajanju Tretje Mojzesove knjige 11:44 uporabil grško besedo hágios, ki pomeni »ločen od greha in zato posvečen Bogu, sakralen«. (An Expository Dictionary of New Testament Words, W. E. Vine) Kako bi moralo to vplivati na nas v našem krščanskem družinskem življenju? To mora prav gotovo pomeniti, da bi moralo naše družinsko življenje temeljiti na ljubezni, saj »Bog je ljubezen«. (1. Janezov 4:8) Samopožrtvovalna ljubezen je tisto olje, ki maže odnose med zakonci ter starši in otroci. (1. Korinčanom 13:4–8; Efežanom 5:28, 29, 33; 6:4; Kološanom 3:18, 21)

8., 9. a) Kakšne okoliščine včasih nastopijo v krščanskem domu? b) Kakšen zdrav nasvet daje o tem Biblija?

⁸ Morda menimo, da je izkazovanje takšne ljubezni v krščanski družini samodejno. Kljub temu pa je treba priznati, da ljubezen v nekaterih krščanskih domovih ne vlada vedno toliko, kolikor bi morala. Morda se zdi, da prevladuje v kraljestveni dvorani, toda kako zlahka začne naša svetost popuščati v družinskem okolju. Takrat lahko nenadoma pozabimo, da je žena še vedno naša krščanska sestra ali pa da je mož še vedno isti brat (in morda strežni služabnik oziroma starešina), ki je bil v kraljestveni dvorani videti spoštovan. Živci popustijo in nastane lahko vroče prerekanje. Dvojna merila bi se lahko priplazila celo v naše življenje. To potem ni več kristusovski odnos med možem in ženo, temveč sta zgolj moški in ženska, ki se prepirata. Pozabita, da bi moralo doma vladati sveto ozračje. Morda začneta tudi govoriti kakor svetni ljudje. Toda kako hitro se potem zgodi, da zleti iz ust kaka neprijetna, zbadljiva opazka! (Pregovori 12:18; primerjaj Dejanja 15:37–39.)

⁹ Vendar Pavel svetuje: »Nobena gnila beseda [grško lógos saprós, »nečisto govorjenje«, zato nesveto] ne izidi iz vaših ust, ampak če je katera dobra za napredek, kjer je treba, da dá milost poslušalcem.« In to se tiče vseh poslušalcev doma, tudi otrok. (Efežanom 4:29; Jakob 3:8–10)

10. Kako se nasvet glede svetosti tiče otrok?

¹⁰ To navodilo glede svetosti velja enako za otroke v krščanski družini. Kako hitro se lahko zgodi, da pridejo iz šole in začnejo posnemati uporniško in nespoštljivo govorjenje svetnih sovrstnikov. Otroci, naj vas ne mami drža, ki so jo pokazali neotesani dečki, ki so sramotili Jehovovega preroka in imajo svoje opolzke, nespoštljive sodobnike tudi v naših dneh. (2. kraljev 2:23, 24) Vaš govor ne bi smel biti oskrunjen z nespodobnim pouličnim jezikom ljudi, preveč lenih ali brezobzirnih, da bi uporabljali spodobne besede. Kot kristjani bi morali paziti, da je naš govor svet, prijeten, krepilen, prijazen in ,s soljo zabeljen‘. Moral bi nas delati drugačne od drugih ljudi. (Kološanom 3:8–10; 4:6)

Svetost in naši neverni družinski člani

11. Zakaj biti svet ne pomeni biti samopravičen?

¹¹ Pri tem, ko skušamo vestno udejanjati svetost, pa ne bi smeli biti videti prevzetni in samopravični, še posebej ne pri ravnanju z nevernimi družinskimi člani. Naše prijazno krščansko vedenje bi jim moralo pomagati uvideti vsaj to, da smo drugačni, pozitivno, da znamo kazati ljubezen in sočutje, prav kakor ju je pokazal dobri Samarijan iz Jezusove prispodobe. (Lukež 10:30–37)

12. Kako lahko krščanski zakonci naredijo resnico za partnerja privlačnejšo?

¹² Peter je poudaril pomembnost pravilnega odnosa do naših nevernih družinskih članov, ko je krščanskim ženam pisal: »Enako žene, pokorne bodite svojim možem, da jih, če kateri niso poslušni besedi, pridobite s svojim vedenjem brez besede, ko vidijo bogaboječe in čisto življenje vaše.« Krščanska žena (ali mož, kar se tega tiče) lahko s čistim, obzirnim in spoštljivim vedenjem naredi resnico za nevernega zakonca privlačnejšo. To pomeni, da bi moral biti teokratični urnik prilagodljiv, da se nevernega partnerja ne bi zanemarjalo ali preziralo.a (1. Petrov 3:1, 2)

13. Kako lahko starešine in strežni služabniki včasih pomagajo nevernim možem, da začnejo sprejemati resnico?

¹³ Starešine in strežni služabniki lahko včasih pomagajo tako, da se prijateljsko seznanijo z nevernim možem. Tako bo lahko videl, da smo Priče normalni, spodobni ljudje, ki se zanimamo za raznovrstne reči, tudi za teme, ki niso povezane z Biblijo. Nekoč se je starešina začel zanimati za možev konjiček, ribolov, kar je bilo dovolj, da je bil led prebit. Ta mož je navsezadnje postal krščeni brat. V nekem drugem primeru pa se je neverni mož zanimal za kanarčke. Starešine se niso vdali. Eden od njih je preučil gradivo o kanarčkih, tako da je lahko naslednjič, ko je srečal tega moža, načel pogovor o njegovi najljubši temi! Biti svet torej ne pomeni biti pretirano strog ali ozkosrčen. (1. Korinčanom 9:20–23)

Kako smo lahko sveti v občini

14. a) Katera je ena od Satanovih metod, s katero slabi občino? b) Kako se lahko upiramo tej Satanovi zanki?

¹⁴ Satan Hudič je obrekovalec, saj grško ime za Hudiča, diábolos, pomeni »tožnik« ali »obrekovalec«. Obrekovanje je ena od njegovih specialnosti in jo skuša vnesti tudi v občino. Njegova najljubša metoda je opravljanje. Ali dovolimo, da nas glede tega nesvetega vedenja vodi za nos? Kako bi se lahko to zgodilo? Tako da bi dajali povod za čenče, jih ponavljali ali poslušali. Modri pregovor pravi: »Spletkarski človek dela zdražbo, obrekovalec razdvaja prijatelje.« (Pregovori 16:28, EI) In kakšno je zdravilo proti opravljanju in obrekovanju? Paziti bi morali, da je naš govor vedno krepilen in da temelji na ljubezni. Če iščemo pri naših bratih vrline, ne pa domnevnih pregreh, bo naš pogovor vedno prijeten in duhoven. Ne pozabite, kritizirati ni težko. In verjetno je, da bo posameznik, ki opravlja druge pred vami, opravljal tudi vas pred drugimi! (1. Timoteju 5:13; Titu 2:3)

15. Katere kristusovske lastnosti nam bodo pomagale, da bomo ohranili vso občino sveto?

¹⁵ Da bi ostala občina sveta, moramo imeti vsi um Kristusov, vemo pa, da je njegova prevladujoča lastnost ljubezen. Zato je Pavel svetoval Kološanom, naj bodo sočutni kot Kristus: »Oblecite torej kot izvoljeni Božji, sveti in ljubljeni, srčno usmiljenje, blagovoljnost, ponižnost, krotkost, potrpežljivost; [. . .] in si odpuščajte [. . .]; vrhu vsega tega pa oblecite ljubezen, ki je popolnosti vez.« Nato pa je dodal: »In mir Kristusov naj vlada v srcih vaših.« S tem odpuščajočim duhom lahko prav gotovo ohranjamo enotnost in svetost občine. (Kološanom 3:12–15)

Ali se naša svetost kaže v soseščini

16. Zakaj bi naše sveto čaščenje moralo biti srečno čaščenje?

¹⁶ Kaj pa naši sosedje? Kot kakšne nas vidijo? Ali izžarevamo radost resnice ali pa resnico prikazujemo kot breme? Če smo sveti, prav kakor je svet Jehova, bi to moralo biti v našem govoru in vedenju očitno. Moralo bi biti jasno, da je naše sveto čaščenje srečno čaščenje. Zakaj? Ker je naš Bog Jehova srečen Bog, ki želi, da bi bili njegovi častilci radostni. Zato je psalmist o Jehovovem staroveškem ljudstvu lahko rekel: »Srečno je ljudstvo, čigar Bog je Jehova.« Ali odsevamo to srečo? Ali tudi naši otroci kažejo zadovoljstvo, da so med Jehovovim ljudstvom v kraljestveni dvorani in na zborih? (Psalm 89:15, 16; 144:15b, NW)

17. Kaj lahko naredimo, da bi praktično pokazali uravnovešenost v svetem čaščenju?

¹⁷ Uravnovešenost v svetem čaščenju pa lahko kažemo tudi z duhom sodelovanja in sosedsko prijaznostjo. Včasih je sosedsko sodelovanje nujno, na primer, da se očisti okolica ali pa se, kot je to v navadi v nekaterih državah, pomaga popraviti stranske in glavne ceste. Kar se tiče tega, se lahko naša svetost kaže v tem, kako skrbimo za svoj vrt, dvorišče ali drugo lastnino. Če pustimo, da smeti ležijo vsenaokoli, ali pa imamo neurejeno in zanemarjeno dvorišče, morda celo polno starih pokvarjenih vozil, da jih lahko vsi vidijo, ali lahko rečemo, da smo v ravnanju s sosedi spoštljivi? (Razodetje 11:18)

Svetost na delovnem mestu in v šoli

18. a) V kakšnem težavnem položaju so današnji kristjani? b) Kako smo lahko drugačni od sveta?

¹⁸ Apostol Pavel je kristjanom v nesvetem mestu Korintu pisal: »Pisal sem vam v listu, da se ne mešajte z nečistniki, ne sploh z nečistniki tega sveta, ali z lakomniki, ali roparji, ali malikovalci, ker bi sicer morali oditi s tega sveta.« (1. Korinčanom 5:9, 10) To je za kristjane, ki se morajo vsak dan mešati z nemoralnimi oziroma amoralnimi ljudmi, težaven položaj. To je velik preskus značajnosti, še posebej v kulturah, v katerih se spolno nadlegovanje, pokvarjenost in nepoštenost spodbujajo oziroma opravičujejo. V takšnem okolju si ne moremo privoščiti, da bi znižali svoja merila, tako da bi se zdela tistim okrog nas »normalna«. Prej kot to bi morali biti v očeh sprevidevnih ljudi, ljudi, ki doumevajo svoje duhovne potrebe in iščejo nekaj boljšega, vidni zaradi prijaznega, toda drugačnega krščanskega vedenja. (Matevž 5:3; 1. Petrov 3:16, 17)

19. a) Kakšne preskušnje imate vi otroci v šoli? b) Kaj lahko naredijo starši, da bi podprli svoje otroke in njihovo sveto vedenje?

¹⁹ Prav tako pa se z mnogimi preskušnjami srečujejo tudi naši otroci v šoli. Ali vi starši obiskujete šolo, v katero hodi vaš otrok? Ali veste, kakšno vzdušje v njej prevladuje? Ste povezani z učitelji? Zakaj so ta vprašanja pomembna? Ker so šole v mnogih mestnih področjih po svetu postale džungle nasilja, drog in spolnosti. In kako bodo vaši otroci ohranili svojo značajnost in vedenje sveto, če od svojih staršev ne bodo dobili povsem razumevajoče podpore? Pavel je staršem prav svetoval: »Očetje, ne dražite otrok svojih, da ne bodo malosrčni.« (Kološanom 3:21) Med drugim lahko otroke dražimo tudi tako, da ne razumemo njihovih vsakodnevnih problemov in preskušenj. Priprava za skušnjave v šoli pa se začne v duhovnem ozračju krščanskega doma. (5. Mojzesova 6:6–9; Pregovori 22:6)

20. Zakaj je svetost tako pomembna za vsakogar med nami?

²⁰ In če sklenemo, zakaj je svetost tako pomembna za vsakogar med nami? Ker je kot zaščita pred vplivi Satanovega sveta in razmišljanja. Je blagoslov že sedaj in bo tudi v prihodnosti. Pomaga nam pri prepričanju, da bomo dobili življenje, resnično življenje v novem svetu pravičnosti. Pomaga nam, da smo uravnovešeni, dostopni, komunikativni kristjani, ne pa neizprosni fanatiki. Preprosto povedano, dela nas podobne Kristusu. (1. Timoteju 6:19)

[Podčrtna opomba]

Ali se spomnite?

◻ Zakaj je Peter uvidel potrebo po tem, da kristjanom svetuje glede svetosti?

◻ Zakaj ni enostavno živeti sveto?

◻ Kaj lahko naredi vsakdo med nami, da bi izboljšal svetost v družini?

◻ Kakšnega nesvetega vedenja bi se morali ogibati, da bi občina ostala sveta?

◻ Kako lahko ostanemo sveti na delovnem mestu in v šoli?

[Slike na strani 16]

Kot Jehovove priče bi morali biti radostni v služenju Bogu in v drugih dejavnostih