,Sveti bodite, zakaj jaz sem svet‘

»Sveti bodite, zakaj jaz GOSPOD [Jehova, NW], Bog vaš, sem svet.« (3. MOJZESOVA 19:2)

1. Naštejte nekaj ljudi, ki so v očeh sveta sveti.

V VEČINI glavnih religij sveta so ljudje, ki jih imajo za svete. Na mater Terezo, ki je slavna v Indiji, pogosto gledajo kot na sveto zaradi njene vdanosti revnim. Papeža imenujejo »Sveti Oče«. Nekateri katoličani gledajo na Jose Maria Escriva, ustanovitelja sodobnega katoliškega gibanja Opusa Deia, kot na »vzor svetosti«. Hinduizem ima svoje svamije oziroma svete može. Gandhija so globoko spoštovali kot svetega moža. Budizem ima svoje svete menihe, islam pa svetega preroka. Toda kaj natanko pomeni biti svet?

2., 3. a) Kaj pomenita besedi »svet« in »svetost«? b) Na katera vprašanja je treba odgovoriti?

² Beseda »svet« je definirana kot biti »1. [. . .] združen z božansko močjo; sakralen. 2. Povezan s čaščenjem ali biti vreden njega oziroma globokega spoštovanja [. . .] 3. Živeti po strogem ali zelo nravnem verskem oziroma duhovnem sistemu [. . .] 4. Označen oziroma določen za verske namene.« V bibličnem sobesedilu pomeni svetost »verska čistost ali neomadeževanost; sakralnost«. Po biblijskem priročniku Insight on the Scriptures »izraža izvirna hebrejska [beseda] qódhesh misel odbranosti, izključnosti ali posvečenosti Bogu, [. . .] stanje izbranosti za Božjo službo«.a

³ Izraelskemu narodu je bilo zapovedano, naj bo svet. V Božji postavi piše: »Jaz sem GOSPOD [Jehova, NW], Bog vaš, zato se posvečujte in bodite sveti, ker jaz sem svet.« Kdo je bil Vir svetosti? Kako so lahko nepopolni Izraelci postali sveti? In kakšen pouk lahko najdemo zase danes v Jehovovem pozivu k svetosti? (3. Mojzesova 11:44)

Kako je bil Izrael povezan z Virom svetosti

4. S čim je bila v Izraelu ponazorjena Jehovova svetost?

⁴ Na vse, kar je bilo povezano z Izraelovim čaščenjem Boga Jehova, je bilo treba gledati kot na sveto in s tem tudi tako ravnati. Zakaj? Ker je sam Jehova začetek in vir svetosti. Mojzes je pripoved o pripravi svetega tabernaklja ter službenih oblačil in okrasja sklenil z besedami: »Naredili so [sijočo, NW] ploščico, sveti načelek, iz čistega zlata in napisali vanjo, kakor se vrezuje pisanje v pečat: ,Sveto Gospodu [Svetost pripada Jehovu, NW]!‘ « To sijočo ploščico iz čistega zlata so pritrdili na turban velikega duhovnika in je naznanjala, da je bil duhovnik določen za službo posebne svetosti. Izraelce je ta v soncu se lesketajoči vrezani napis nenehno spominjal na Jehovovo svetost. (2. Mojzesova 28:36; 29:6, NW; 39:30, EI)

5. Kako se je lahko na nepopolne Izraelce gledalo kot na svete?

⁵ Toda kako so lahko Izraelci postali sveti? Edino tako, da so ohranjali tesen odnos z Jehovom in ga častili na čist način. Potrebovali so točno spoznanje »Najsvetejšega«, da bi ga častili v svetosti, v telesni in duhovni čistosti. (Pregovori 2:1–6; 9:10) Zato so morali Izraelci Boga častiti iz čistih nagibov in s čistim srcem. Vsakršno hinavsko čaščenje bi bilo Jehovu odvratno. (Pregovori 21:27)

Zakaj je Jehova javno ožigosal Izrael

6. Kako so Judje v Malahijevih dneh ravnali z Jehovovo mizo?

⁶ To se je jasno pokazalo, ko so Izraelci brezbrižno prinašali v tempelj manjvredne, pomanjkljive žrtve. Jehova je po svojem preroku Malahiju javno ožigosal njihove manjvredne žrtve: »Niste mi nič ugodni, pravi GOSPOD nad vojskami, in darila ne sprejmem milo iz roke vaše. A vi ga [me, NW] oskrunjate s tem, da govorite: Miza GOSPODOVA je onečiščena, in jed, ki se dobi ž nje, se sme prezirati. In pravite: Glej, koliko truda pri njej! in jo zaničujete, pravi GOSPOD nad vojskami, ter prinašate, kar ste siloma vzeli, in hromo in bolno, in tako prinašate darilo. Ali naj to milo sprejmem iz roke vaše? pravi GOSPOD.« (Malahija 1:10, 12, 13)

7. Kako so Judje ravnali nesveto v petem stoletju pr. n. š.?

⁷ Bog je najverjetneje v petem stoletju pr. n. š. po Malahiju javno ožigosal napačne navade Judov. Duhovniki so bili slab zgled in njihovo vedenje nikakor ni bilo sveto. Ljudje, ki so jih posnemali, so zanemarjali božanska načela in šli celo tako daleč, da so se ločevali od svojih žena, morda zato, da so si lahko jemali mlajše poganske žene. Malahija je zapisal: »GOSPOD [je bil] priča med teboj in ženo mladosti tvoje, proti kateri si nezvestob ravnal, ko je vendar druža tvoja in žena zaveze tvoje. [. . .] Zato pazite na duha svojega in nihče ne ravnaj nezvesto proti ženi mladosti svoje! Kajti sovražim razporoko, pravi GOSPOD, Bog Izraelov.« (Malahija 2:14–16)

8. Kako je sodoben pogled na razvezo vplival na nekatere v krščanski občini?

⁸ V sodobnem času se v mnogih državah, v katerih se dá brez težav razvezati, odstotek razvez veča, kar pa vpliva celo na krščansko občino. Mnogi, namesto da bi poiskali pomoč starešin in tako premagali ovire ter skušali narediti svoj zakon uspešen, le-tega prekmalu končajo. In pogosto so ravno otroci tisti, ki plačajo visoko čustveno ceno. (Matevž 19:8, 9)

9., 10. Kako bi morali razmišljati glede našega čaščenja Jehova?

⁹ Jehova je, kot smo videli, glede na obžalovanja vredno duhovno stanje v Malahijevih dneh, odkrito obsodil Judovo prazno čaščenje in pokazal, da bo sprejel le čisto čaščenje. Ali nas ne bi to moralo navesti, da bi razmislili o kvaliteti našega čaščenja Boga Jehova, Suverenega gospodarja vesolja, Vira prave svetosti? Ali Bogu resnično darujemo sveto službo? Ali pazimo, da ostajamo duhovno čisti?

¹⁰ To ne pomeni, da moramo biti popolni, kar je nemogoče, ali pa da se moramo primerjati z drugimi. Pomeni pa, da bi moral vsak kristjan ali kristjanka častiti Boga po svojih najboljših zmožnostih znotraj svojih osebnih okoliščin. To se nanaša na kvaliteto našega čaščenja. Naša sakralna služba bi morala biti naše najboljše, namreč sveta služba. Kako pa lahko to dosežemo? (Lukež 16:10; Galatom 6:3, 4)

Čisto srce vodi v čisto čaščenje

11., 12. Od kod izvira nesveto vedenje?

¹¹ Jezus je jasno učil, da se bo tisto, kar ima posameznik v svojem srcu, izražalo v njegovem govorjenju in ravnanju. Samopravičnim, a kljub temu nesvetim farizejem je rekel: »Gadja zalega, kako morete govoriti dobro, ko ste hudobni? kajti usta govore, česar je srce prepolno.« Nato pa je pokazal, da hudobna dejanja izvirajo iz hudobnih misli v srcu oziroma notranjega človeka. Rekel je: »Kar pa prihaja iz ust, izhaja iz srca, in to skruni človeka. Zakaj iz srca izhajajo hudobne misli, uboji, prešeštva, nečistosti, tatvine, kriva pričevanja, kletvine. To je, kar oskrunja človeka.« (Matevž 12:34; 15:18–20)

¹² To nam pomaga uvideti, da nesveta dejanja ne nastajajo kar sama od sebe ali pa brez predhodne podlage. So posledica skrunilnih skritih misli v srcu, namreč skritih želja in morda tudi domišljije. Zato je Jezus lahko rekel: »Slišali ste, da je rečeno starim: ,Ne prešeštvuj‘. A jaz vam pravim, da vsak, kdor pogleda ženo, da si je poželi, je že prešeštvoval ž njo v srcu svojem.« Z drugimi besedami, nečistovanje in prešuštvovanje poženeta korenine v srcu, še preden se kar koli zgodi. Ko pa nastopijo prave okoliščine, se nesvete misli prelevijo v nesveto vedenje. Tako postanejo nečistovanje, prešuštvovanje, sodomija, kraja, bogokletje in odpadništvo samo nekatere od očitnih posledic. (Matevž 5:27, 28; Galatom 5:19–21)

13. Naštejte nekaj zgledov, kako lahko nesvete misli vodijo v nesveta dejanja.

¹³ To lahko ponazorimo na več načinov. V nekaterih državah rastejo igralnice kakor gobe po dežju, s tem pa je vse več priložnosti za igranje na srečo. Posameznika lahko to zapelje v skušnjavo, da bi se zatekel k tej lažni rešitvi in poskusil tako rešiti svoje finančne probleme. Varljivo razglabljanje lahko kakega brata navede, da zavrne ali zvodeni svoja biblijska načela.c Kristjana pa lahko vodi v nesveto vedenje tudi lahek dostop do pornografije, pa naj bo to po televiziji, videokasetah, računalnikih ali knjigah. Dovolj je, da zanemari svoj duhovni oklep, in še preden se bo zavedel, bo padel v nemoralo. Toda večinoma se polzenje v greh začne v razumu. Da, v takšnih in podobnih okoliščinah se spolnjujejo Jakobove besede: »Sleherni pa je izkušan, ko ga lastne želje vlečejo in vabijo; potem, ko želja spočne, rodi greh, greh pa, ko je dovršen, rodi smrt.« (Jakob 1:14, 15; Efežanom 6:11–18)

14. Kako so si mnogi opomogli od nesvetega vedenja?

¹⁴ Na srečo pa se mnogi kristjani, ki grešijo iz slabosti, resnično pokesajo in starešine jim lahko pomagajo, da si duhovno opomorejo. Celo mnogi, ki so bili izobčeni zaradi nekesanja, se sčasoma spametujejo in so ponovno sprejeti v občino. Ti uvidijo, kako zlahka jih je Satan ujel, ko so dovolili, da nesvete misli poženejo korenine v njihovem srcu. (Galatom 6:1; 2. Timoteju 2:24–26; 1. Petrov 5:8, 9)

Izziv – spoprijeti se s svojimi slabostmi

15. a) Zakaj moramo pogledati svojim slabostim v oči? b) Kaj nam lahko pomaga, da bomo priznali svoje slabosti?

¹⁵ Prizadevati si moramo nepristransko spoznati svoje srce. Ali smo pripravljeni pogledati našim slabostim v oči, jih priznati in se nato truditi, da bi jih premagali? Ali smo pripravljeni iskrenega prijatelja vprašati, kako bi se lahko izboljšali, nato pa njegov nasvet poslušati? Da bi ostali sveti, moramo svoje pomanjkljivosti premagati. Zakaj? Ker Satan pozna naše slabosti. Uporabil bo svoje domiselne spletke, da bi nas navedel v greh in nesveto vedenje. Z zvijačami nas skuša ločiti od Božje ljubezni, tako da ne bi bili več posvečeni in koristni za Jehovovo čaščenje. (Jeremija 17:9; Efežanom 6:11; Jakob 1:19)

16. S čim se je bojeval Pavel?

¹⁶ Tudi apostol Pavel je doživljal nadloge in preskušnje, kot je pojasnil v svojem pismu Rimljanom: »Vem, da ne prebiva v meni, to je, v mojem mesu, dobro. Hoteti dobro, to je pač pri meni, ali izvrševati dobro, tega ni. Dobrega namreč, kar hočem, ne delam, ampak hudo, česar nočem, prav to delam. [. . .] Kajti veselim se postave Božje po notranjem človeku, ali v svojih udih vidim drugačno postavo, ki se ustavlja postavi uma mojega in me ima ujetega v postavi greha, katera je v mojih udih.« (Rimljanom 7:18–23)

17. Kako je Pavel zmagal v svojem boju s slabostmi?

¹⁷ V Pavlovem primeru je bilo torej bistveno to, da je svoje slabosti priznal. Tako je kljub le-tem lahko rekel: »Veselim se postave Božje po [duhovnem] notranjem človeku.« Pavel je ljubil, kar je bilo dobro, in sovražil, kar je bilo slabo. Še vedno pa se je moral bojevati, tako kot se moramo vsi mi – proti Satanu, svetu in mesu. Kako lahko torej v tem boju zmagamo, da bi ostali sveti, ločeni od tega sveta in njegovega mišljenja? (2. Korinčanom 4:4; Efežanom 6:12)

Kako lahko ostanemo sveti

18. Kako lahko ostanemo sveti?

¹⁸ Svetosti ne bomo dosegli, če bomo hodili po poti najmanjšega odpora ali pa če bomo prizanesljivi do samega sebe. Takšen človek se bo vedno opravičeval za svoje vedenje in skušal zvaliti krivdo na koga drugega. Morda se moramo naučiti postati odgovorni za svoja dejanja in ne biti podobni nekaterim, ki trdijo, da je usoda nepošteno zmešala karte zoper njih zaradi družinske preteklosti ali podedovanih lastnosti. Bistvo vsega leži v srcu posameznika. Ali on oziroma ona ljubi pravičnost? Hrepeni po svetosti? Si želi Božjega blagoslova? Psalmist je poudaril potrebo po svetosti, ko je rekel: »Umikaj se hudemu in delaj dobro, išči mirú in hodi za njim.« Apostol Pavel pa je zapisal: »Ljubezen [vaša, NW] bodi nehinavska. Sovražite hudo, držite se dobrega!« (Psalm 34:14; 97:10; Rimljanom 12:9)

19., 20. a) Kako lahko okrepimo svoj razum? b) Kaj zajema učinkovito osebno preučevanje?

¹⁹ Mi se lahko ,držimo dobrega‘, če gledamo na zadeve z Jehovovega zornega kota in če imamo um Kristusov. (1. Korinčanom 2:16) Kako pa to dosežemo? Z rednim preučevanjem Božje Besede in globokim premišljevanjem o njej. Kolikokrat smo že slišali ta nasvet! Toda ali ga jemljemo dovolj resno? Ali na primer resnično preučite to revijo in pregledate biblijske stavke preden pridete na shod? S preučevanjem ne mislimo zgolj tega, da v vsakem odstavku podčrtate nekaj izrazov. Preučevalni članek je namreč mogoče preleteti in podčrtati v približno 15 minutah. Mar to pomeni, da smo članek preučili? V resnici je včasih treba uro ali dve, da bi preučili in vsrkali duhovne koristi, ki jih ponuja vsak članek.

²⁰ Morda se moramo disciplinirati, da bi se lahko vsak teden za nekaj ur ločili od televizije in se resnično osredotočili na osebno svetost. Redno preučevanje nas duhovno krepi in spodbuja razum, da sprejemamo prave odločitve – odločitve, ki vodijo v ,sveto življenje‘. (2. Petrov 3:11; Efežanom 4:23; 5:15, 16)

21. Na katero vprašanje je še treba odgovoriti?

²¹ Toda sedaj se nam postavlja vprašanje: Pri katerih dejavnostih in vedenju pa smo kot kristjani še lahko sveti, prav kakor je svet Jehova? Naslednji članek bo predstavil nekaj razmisleka vrednih misli.

[Podčrtne opombe]

Ali se spomnite?

◻ Kako je bilo v Izraelu moč razpoznati Vir svetosti?

◻ Kako je bilo izraelsko čaščenje v Malahijevih dneh nesveto?

◻ Kje se začne nesveto vedenje?

◻ Kaj moramo priznati, da bi bili sveti?

◻ Kako lahko ostanemo sveti?