Izpolnili so Jehovovo voljo
Bili so pozorni na Jezusove poslovilne besede
ZVEČER, 14. nisana leta 33 n. š., so v zgornji izbi v Jeruzalemu pri mizi sloneli Jezus Kristus in njegovih enajst zvestih apostolov. Jezus se je zavedal neogibnosti svoje smrti, zato jim je rekel: »Še malo časa sem z vami.« (Janez 13:33) V resnici se je Juda Iškariot že odpravil posvetovat s hudobnimi ljudmi, ki so hoteli Jezusa ubiti.
Nobeden v tisti gornji izbi ni dojel nujnosti okoliščin bolj kakor Jezus. Dobro je vedel, da bo kmalu trpel. Vedel je tudi, da ga bodo apostoli še to noč zapustili. (Matevž 26:31; Zaharija 13:7) Ker je bila to njegova zadnja priložnost, da pred smrtjo govori s svojimi apostoli, smo lahko prepričani, da je poslovilne besede osredotočil na zelo pomembne stvari.
»To delajte v moj spomin«
Jezus je s svojimi zvestimi apostoli vpeljal novo obhajanje, ki je nadomestilo judovsko pasho. Apostol Pavel jo je imenoval ,Gospodova večerja‘. (1. Korinčanom 11:20) Jezus je vzel hlebec nekvašenega kruha in se pomolil. Nato je hlebec razlomil in kruh dal apostolom. »Vzemite, jejte; to je moje telo,« je dejal. Potem je vzel kelih vina, se zahvalil ter ga dal apostolom, rekoč: »Pijte iz njega vsi; kajti to je moja kri nove zaveze, ki se preliva za mnoge v odpuščenje grehov.« (Matevž 26:26–28)
Kaj je ta dogodek pomenil? Kruh je, kot je Jezus poudaril, predstavljal njegovo brezgrešno telo. (Hebrejcem 7:26; 1. Petrov 2:22, 24) Vino je simboliziralo njegovo prelito kri, ki omogoča odpuščanje grehov. Jezusova žrtvena kri je poleg tega potrdila novo zavezo med Bogom Jehovom in 144.000 ljudmi, ki bodo z njim nekoč vladali v nebesih. (Hebrejcem 9:14; 12:22–24; Razodetje 14:1) S povabilom k obedu je poudaril, da bodo apostoli imeli z njim delež v nebeškem Kraljestvu.
Jezus je glede tega spominskega obeda zapovedal: »To delajte v moj spomin!« (Lukež 22:19) Da, Gospodova večerja naj bo letni dogodek, tako kot je bila pasha. Medtem ko je pasha Izraelce spominjala na njihovo osvoboditev iz suženjstva v Egiptu, se je Gospodova večerja osredotočila na veliko večjo osvoboditev – osvoboditev odkupljivega človeštva iz suženjstva grehu in smrti. (1. Korinčanom 5:7; Efežanom 1:7) Še več, tiste, ki so deležni simbolnega kruha in vina, spominja na njihove prihodnje prednosti kraljev in duhovnikov v Božjem nebeškem Kraljestvu. (Razodetje 20:6)
Smrt Jezusa Kristusa je bil resnično najpomembnejši dogodek v človeški zgodovini. Kdor ceni Jezusovo dejanje, posluša njegovo zapoved glede Gospodove večerje: »To delajte v moj spomin!« Jehovove priče vsako leto obhajajo spomin na Jezusovo smrt na dan, ki ustreza 14. nisanu. Leta 1996 je to 2. april po sončnem zahodu. Prisrčno ste vabljeni, da se slovesnosti udeležite v kraljestveni dvorani na vašem področju.
,Dajem vam novo zapoved‘
Jezus je zraven tega, da je vpeljal Gospodovo večerjo, imel za apostole tudi poslovilni nasvet. Ti možje so se kljub svoji odlični vzgoji morali še veliko naučiti. Božjega namena z Jezusom, z njimi ali za prihodnost še niso docela sprevideli. Vendar jim Jezus tedaj ni skušal razjasniti vseh teh reči. (Janez 14:26; 16:12, 13) Namesto tega je spregovoril o nečem zelo važnem. »Novo zapoved vam dajem,« je rekel, »da se ljubite med seboj; kakor sem jaz vas ljubil, da se tudi vi ljubite med seboj.« Nato je dodal: »V tem spoznajo vsi, da ste moji učenci, ako imate ljubezen drug do drugega.« (Janez 13:34, 35)
Kako je to bila ,nova zapoved‘? No, mojzesovska postava je zapovedovala: »Ljubi bližnjega svojega kakor samega sebe.« (3. Mojzesova 19:18) Vendar pa je Jezus sledilce pozval, naj kažejo samopožrtvovalno ljubezen, ki bi šla tako daleč, da bi kdo dal za sokristjana življenje. ,Zakon ljubezni‘ naj bi se seveda uveljavljal tudi v manj težkih razmerah. Sledilec Jezusa Kristusa bo v vseh okoliščinah prevzel pobudo za to, da drugim z duhovno pomočjo in kako drugače pokaže ljubezen. (Galatom 6:10)
To zadnjo noč zemeljskega življenja je ljubezen Jezusa navedla, da je za učence molil k Bogu Jehovu. Med drugim je prosil: »Ti so na svetu; jaz pa grem k tebi. Oče sveti! ohrani jih v imenu svojem, katere si mi dal, da bodo eno, kakor mi.« (Janez 17:11) Dobro je vedeti, da je v tej prošnji k Očetu molil za ljubečo enotnost svojih sledilcev. (Janez 17:20–23) Morali so ,se ljubiti med seboj, kakor jih je Jezus ljubil‘. (Janez 15:12)
Zvesti apostoli so bili pozorni na Jezusove poslovilne besede. Tudi mi bi morali izpolnjevati njegove zapovedi. V teh kritičnih »zadnjih dneh« sta ljubezen in enotnost med pravimi častilci pomembnejša kot kdaj prej. (2. Timoteju 3:1) Res je, pravi kristjani poslušajo Jezusove zapovedi in kažejo bratsko ljubezen. Ta pa zajema poslušanje njegove zapovedi o obhajanju Gospodove večerje.