Opora njihovega največjega Prijatelja

JE PA prijateljstvo, ki Jehovovim pričam še zlasti pomaga. To je dragocena povezanost z njihovim največjim Prijateljem, Bogom Jehovom. (Primerjaj Jakob 2:23.) On jim pomaga skozi hude preskušnje vere.

Že mnogi opazovalci so pohvalili očitno integriteto Prič v totalitarnih režimih. Eden takih je Jiří Krupička, doktor filozofije in naravoslovja, ki je leta 1968 emigriral iz Češkoslovaške, pred tem pa veliko let prebil v komunističnih koncentracijskih taboriščih. V svoji knjigi Renesance rozumu (Preporod razuma) komentira stanovitnost Prič, ki so bili zaprti zaradi nevtralnosti.

Pod komunistično vlado so veliko Prič zaradi njihovega verovanja kaznovali z zaporom. Čeprav so bili zaprti, niso hoteli kopati urana za vojne namene. (Izaija 2:4) Krupička opisuje dogodek, ki mu je bil leta 1952 priča pred enim takih rudnikov. Človeka sta v hudem mrazu stala kot zaledenela kipa. Na glavo so jima poveznili kovinska soda, ki sta jima delno pokrivala tudi prsi.

Krupička piše: »V strganih jetniških cunjah sta stala tam zunaj že od zgodnjega jutra. Kako sta mogla tako dolgo premrznjena ostati na nogah? Z močjo vere. Soda sta bila stara in zarjavela. Brezsrčnež jima ju je poveznil na glavo in ramena s tako silo, da je enemu rob prebil jopič in kožo, kri pa mu je namočila rokav.

Stražar nas je pred njima postavil v vrsto, poveljnik pa je imel kratek govor. Odklanjanje dela je upor, ki se kaznuje, je rekel. In tema oporečnikoma, sovražnikoma socializma, ne bo pomagalo nobeno sentimentalno prazno govoričenje o vojni in ubijanju.«

Poveljnik je pobral kovinsko palico in udaril po sodu. Mož se je sesedel kar s sodom na glavi. Nadaljevanje pa se je Krupičku globoko vtisnilo v spomin.

Takole pravi: »Iz sodov se je zaslišalo petje. Z milim glasom sta šepetala molitev k Bogu, ki lahko sliši prav vse, tudi takle poskus petja pod starima, zarjavelima sodoma. Sliši pa jo razločneje kot zborovsko petje iz velike katedrale.«

Prvega septembra 1993 so na Češkem uradno dovolili delovanje Jehovovih prič. Tamkajšnji Priče so sedaj veseli, ker s krščanskim izobraževalnim delom nadaljujejo v svobodi. Da, veselijo se, ko drugim govorijo o Jehovu, svojem največjem Prijatelju.

[Slika na strani 7]

Zborovalci na Češkem