Kako se lahko doseže mir na Zemlji

SVETOVNEGA miru se ne da doseči samo s poskusi razorožitve ali mirovnimi pogajanji, celo ne s prekinitvijo hladnih ali vročih vojn. Celo zagovorniki miru sedaj govore, da mora imeti mir osnovo v družbi in družinskem življenju. James Laue iz National Peace Academy Campaign pravi: »Povezovanje (miru) z ustvarjanjem miru v občinah nam je dopustilo, da definiramo mir. Stalno razvijanje načrtov za reševanje sporov, do katerih lahko pride dnevno doma ali v šoli, lahko pomaga, da se doseže mir med narodi.«

To je zelo težko narediti. V delu To the Point International piše George Mikes pod naslovom »Da, svetovni mir je skrb vsakogar«:

»Učili so nas, da ljubimo svoje sosede. To je skrajno težko in neprijetno. Ljubite lahko skoraj vsakega, samo ne svojega soseda. Predvsem je vsak sosed odvraten, problematičen, vsiljiv — medtem ko je človek, ki živi nekaj vrat dlje, prijeten, prijazen in spodoben. Če živite v Chelseu, se ne boste prepirali s prebivalci Turnham Greena in odlično se boste razumeli z ljudmi iz Crouch Enda (oddaljenih mest). Podobno ljubijo Britanci Avstralce in Novozelandce — ki so na drugem koncu sveta, toda niso vedno imeli radi Francozov in Nemcev.«

Zato ne bo svetovnega miru, vse dokler se ne bomo dobro razumeli z našimi najbližjimi. Ali res obstajajo nekaki »postopki«, s katerimi bomo to dosegli? Ne. Dejansko je človek zelo inteligenten, še posebno se razume v metode. Uporabil jih je pri vseh prizadevanjih, tudi pri ustvarjanju miru. Na splošno vzeto je imel nekaj uspehov skoraj na vseh področjih — v znanosti, v politiki, gospodarstvu, trgovini in reklami — razen pri osnovanju miru, kjer so vključeni najbolj pristni človeški odnosi. Tu metode nimajo uspeha. Zakaj? Ker mora mir, ki se resnično začenja doma, priti iz srca. Mir ni samo v strpnosti ali ravnotežju sil, temveč v iskreni ljubezni in razumevanju do druge osebe, druge družine, druge občine ali naroda — rase, vere ali položaja v družbi.

Se lahko to doseže? V tem času dosega to le majhno število ljudi, toda ta manjšina neglede na svetovno situacijo, prebiva danes v miru. Lahko pospešuje mir v lastnih vrstah. Kako?

KAKO LAHKO NEKDO DOSEŽE MIR

Najprej mora človek skleniti mir z Bogom, tako da ga išče v Bibliji in se trudi ugotoviti, po kakšni pripravi, ki jo je ustvaril Bog, se Mu lahko približamo. Posameznik tega ne more najti s površnim študijem. Mora preiskovati. Mora se ‚prepričati v vsem‘ in ‚se trdno držati tega, kar je dobro‘. (1. Tesal. 5:21)

Človek, ki dela to, pride predvsem do spoznanja, da je grešnik, ki potrebuje pomoč. Spoznati mora, da sam nima moči, da bi delal dela, ki Bogu ugajajo, in da ne poseduje modrosti, da bi z vsakim vzpostavil pravi in trajni mir. Edini način, da se doseže mir z Bogom, je, da se odstrani ovira miru — naš lastni greh, ki zapira pot. To ni težko narediti. To ne zahteva veliko modrosti ali sposobnosti. Enostavna in preprosta pot je vera v Boga in njegove obljube. Ta pot je jasno začrtana v biblijski knjigi Rimljanom 5. poglavje, kjer beremo:

»Kajti Kristus je svoj čas, ko smo bili še slabi, umrl za brezbožne; saj težko, da umre kdo za pravičnega, dasi se za dobrega morda kdo odloči umreti. Dokazuje pa Bog svojo ljubezen do nas s tem, da je Kristus umrl za nas, ko smo bili še grešniki. Koliko bolj bomo torej, ko smo zdaj opravičeni v krvi njegovi, po njem rešeni jeze Božje. Kajti če smo bili spravljeni z Bogom s smrtjo njegovega Sina, ko smo bili še sovražniki, tem bolj bomo zdaj, ko smo spravljeni, zveličani po življenju njegovem.« (Rim. 5:6—10)

Sprava vodi do miru z Bogom. Apostol Pavel piše: »Ker smo torej opravičeni po veri, imamo mir z Bogom po Gospodu našem Jezusu Kristusu.« (Rim. 5:1) To ni samo premirje ali prehodni, začasni mir, spregled prejšnjih grehov, ki jih je nekdo storil. Ta mir se nadaljuje z Bogom po Kristusu in človeku pomaga, da od tedaj naprej hodi po poti, ki podpira mir. Bog postane njegov najboljši prijatelj. (Primerjaj Janez 15:15.)

Jezus je takšen mir opisal svojim apostolom takole: »Mir vam zapuščam, mir svoj vam dajem; ne dajem vam jaz, kakor daje svet.« (Jan. 14:27) Svet nam nudi v neki meri mir po prijateljih, nudi nam določeno zadovoljstvo, bogastvo, slavo, položaj, napredovanja, vedrino do določene stopnje in tako naprej, kakor tudi s svojimi sistemi filozofije in krive religije. Toda mir, ki ga nudi Kristus tistemu, ki iskreno veruje v njegovo žrtev sprave, je čisto drugačen. Takšna oseba dobi predvsem čisto in neobremenjeno vest, pravi notranji mir, duševni mir, in je miroljubna, kar prispeva k dobrim odnosom z drugimi, ima bolj vsebinsko življenje in določeno upanje za bodočnost.

Kako? Apostol Peter nam pove, da če nekdo veruje v »dobro vest«, preda svoje življenje Bogu in se krsti; s samim aktom krsta ‚naslovi na Boga prošnjo za dobro vest‘. (1. Petr. 3:21) Zaradi podedovane grešnosti je imel posameznik v preteklosti slabo vest, ki ga je pritiskala kakor breme. O tem je rekel Jezus: »Blagor jim, ki žalujejo (ki so žalostni zaradi svojega slabega duhovnega stanja), ker oni bodo potolaženi.« (Mat. 5:4) Jezus vabi vse: »Pridite k meni vsi, ki se trudite in ste obremenjeni, in jaz vas upokojim.« (Mat. 11:28)

Kako osvežujoče je tudi sodelovati pri oznanjevanju Kraljestva, ki ga je vpeljal Jezus, ko je bil na Zemlji, in v kateri je poučeval svoje učence. Za to službo je rekel, da bo dosegla višek ob koncu sestava stvari; to je prav zdaj! (Mat. 4:17; 9:35; 10:7; 24:3, 14) Tako izvrševati Božjo voljo duhovno izgrajuje, prinaša zadovoljstvo in pomaga ohraniti mir z Bogom. Medtem ko hodijo Jehovine priče v njegovi službi, »obuti na nogah s pripravljenostjo, oznanjati evangelij miru«, so lahko prepričani v njegovo skrb in zaščito v vsaki situaciji. (Efež. 6:14—16)

Apostol Pavel govori, da so kristjani »v srcih očiščeni slabe vesti«. Tako je zato, ker je rekel Bog: »In njih grehov in pregreškov se ne bom spominjal več.« (Hebr. 10:17, 22) Z razbremenitvijo vesti lahko ima kristjan resnični notranji mir, duševni mir. Manj ga skrbi svetovno stanje. Celo bolezen in smrt mu ne povzročata enakega strahu kot prej. Spoznanje o vstajenju manjša takšen strah. (1. Tes. 4:13, 14)

BITI V MIRU Z DRUGIMI

Predana in krščena oseba je sposobna biti v miru z drugimi. Karkoli dela svojemu bližnjemu, mora delati v ljubezni. Nikoli ne bi smel dopustiti, da dela nekaj iz sebičnosti, lakomnosti, ponosa, ljubosumja ali maščevalnosti. Ljudje cenijo iskrenost, gostoljubje in iskreno ljubezen in zato reagirajo s podobnimi lastnostmi. Jezus je postavil načelo, po katerem lahko neka oseba pospešuje mir. Rekel je: »Dajajte, in vam bo dano: mero dobro in natlačeno in potreseno in zvrhano bodo dali v naročje vaše; s kakršno mero namreč merite, s tako se vam bo odmerjalo!« (Luk. 6:38)

Če hočemo pospeševati mir, ta ljubezen in to dajanje ne sme biti ozkosrčno, pristransko ali s predsodki. Mi moramo biti pravi bližnji vsem ljudem, med katerimi smo, neglede na njihovo religijo, narodnost, barvo ali družbeni položaj. Pavel je poudaril, da je to za kristjane glavna stvar. Rekel je: »Iščite miru z vsemi« in »če je mogoče, kolikor je v vaši moči, imejte mir z vsemi ljudmi.« (Hebr. 12:14; Rim. 12:18) Jezus je prepričljivo pokazal, da je treba biti dober, prijazen in uslužen do vsakogar, da si je treba vzeti čas za oznanjevanje »dobre vesti« vsem, se truditi in uporabljati materialna sredstva, da se pomaga drugim v stiski, če se pokaže priložnost. Jezus je to misel še posebej močno poudaril, ko je opisal Samarijana kot dobrega bližnjega, ker so se Samarijani in Izraelci na splošno mrzili. (Luk. 10:29—37)

Kaj pa, če se takšna ljubezen do bližnjega ne vrača? Kristjan ne more vplivati na to, toda sam lahko ostane miroljuben. Če neka oseba želi porušiti mir ali se bojevati, lahko kristjan prosi Boga za pomoč, da bi ohranil ravnovesje in se izognil maščevanja. V Bibliji se nam svetuje: »Nikomur ne vračajte hudega za hudo. ... Ne maščujte se sami, ljubljeni, temveč dajte mesta jezi Božji.« (Rim. 12:17—19) Če zares preti nevarnost, kristjan zaupa Bogu in ve, da ga ne more zadeti nobena trajna škoda. To zaupanje je apostol Pavel izrazil rekoč: »Prepričan sem namreč, da nas ne smrt, ne življenje, ne angeli, ne poglavarstva, ne sile, ... ne katera druga stvar ne bo mogla ločiti od ljubezni Božje, ki je v Kristusu Jezusu, Gospodu našem!« (Rim. 8:38, 39)

SVETOVNI MIR

Nekdo bi se morda vprašal: ‚Kako pa naj bi takšno miroljubno življenje nekoliko ljudi prineslo SVETOVNI mir?‘ Tega ne bo naredil mir, ki ga imamo kot posamezniki, toda Bog kristjanov je ‚Bog, ki daje mir,‘ in Kristus Jezus je »Knez miru«. (Rim. 16:20; 1. Kor. 14:33; Iza. 9:6) Tisti, ki dosledno zavračajo mir, ki ga stalno kalijo, tisti, ki ne želijo biti v miru dokler vladajo, morajo biti odstranjeni z Zemlje. Bog pravi, da bo ‚pogubil nje, ki pogubljajo Zemljo‘, tako kakor je to nekoč že storil, namreč v času vesoljnega potopa v Noetovih dneh. (Razod. 11:18; 1. Moj. 6:12, 13) Ceno za mir poznamo, ker je po Bibliji »odkupnina za pravične hudobni in na mesto poštenih pride nepošteni«. (Preg. 21:18, EI) Bog bo uničil vse hudobne!

Knez miru, Božji Kralj nad vso Zemljo, bo končal vse narodne spore. Kakor je naredil Bog, da je zaščitil svoje ljudstvo, stari Izrael, tako bo storil po vsej Zemlji po svojem imenovanem Kralju, in to za stalno. Psalm 46, ki opisuje, kako je Bog zaščitil Jeruzalem pred okolnimi sovražnimi narodi, je primer za to, kaj bo Bog naredil v korist vseh miroljubnih ljudi. Tam piše: »Z nami je Jehova nad vojskami, naše zavetje je Bog Jakobov. Pridite, poglejte Jehovina dela, kakšne čudovite reči je naredil na Zemlji! Preprečuje vojne tja do konca zemlje, tre loke, lomi sulice in ščite sežiga z ognjem.« (Ps. 46:8—10, EI)

V miru in slogi se bodo na Zemlji opravljala dela, ki ji bodo koristila, bogastvo družbe se ne bo trošilo v vojaške namene in vsa pozornost se bo posvečevala koristnim projektom. Bogat pridelek zemlje ne bo propadal. Vsak posameznik bo lahko razvijal svoje sposobnosti in nadarjenosti in prispeval k splošni blaginji drugih. Pravi svetovni mir se lahko doseže in ohrani samo z vzpostavljenim mirom z Bogom. Takšno skladno stanje med Bogom in človekom je opisano v 85. psalmu takole: »Milost in resnica se bosta srečevala, pravičnost in mir se poljubita. Zvestoba požene iz zemlje, in pravičnost bo gledala iz nebes. Jehova bo tudi dal, kar je dobro, in zemlja naša obrodi svoj sad.« (Ps. 85:10—12)

Če ljubiš mir, tedaj lahko uživaš mir z Bogom in ostalimi kristjani, in do neke mere tudi z drugimi ljudmi; tako boš okusil mir, ki ga bodo ljudje kmalu uživali v Božji novi ureditvi. Najvažnejši je mir z Bogom, zatem mir s tistimi, ki so z nami v veri, in z vsemi ostalimi ljudmi, kolikor je to odvisno od tebe. Bog zagotavlja popolni in trajni mir v od njega določenem času. Prišel bo kmalu, zatem ko bo Bog »pogubil nje, ki pogubljajo zemljo«. (Razod. 11:18)