Kaj vse bi morali vedeti o ljubosumnosti

KAJ sploh je ljubosumnost? To je močno čustvo, ki lahko človeku povzroči skrbi, ga razžalosti ali pa razjezi. Ljubosumni smo morda, kadar se nam zdi, da je kdo v čem uspešnejši od nas. Ali pa, kadar katerega od naših prijateljev hvalijo bolj kot nas. Toda ali je vedno narobe biti ljubosumen?

Ljubosumni ljudje so navadno nezaupljivi do morebitnih tekmecev. Zgled tega je Savel, kralj starega Izraela. Savel je sprva imel rad svojega oproda Davida. Povišal ga je celo v vojaškega poveljnika. (1. Samuelova 16:21; 18:5) Potem pa je nekega dne slišal, kako so ženske Davida hvalile z besedami: »Savel je pobil svoj tisoč, a David svojih deset tisoč!« (1. Samuelova 18:7) Savel ne bi smel dovoliti, da bi to prizadelo njun dober odnos. Pa vendar ga je užalilo. »In Savel je grdo gledal Davida od tega dne in poslej.« (1. Samuelova 18:9)

Ljubosumnež morda ne želi drugemu nič hudega. Mogoče ga samo moti, da je tovariš uspešen, in hrepeni po tem, da bi tudi sam imel enake lastnosti ali okoliščine. Drugače pa je z zavistjo, ki je še posebej negativna oblika ljubosumja. Kogar daje zavist, nemara v svojem srcu ne privošči nič dobrega človeku, ki mu je zbudil ljubosumje. Morda si celo želi, da bi ga doletelo kaj hudega. Zavistnež včasih teh svojih čustev sploh ne more skriti. Navedejo ga lahko, da drugemu povsem odkrito naredi kaj hudega. Kralja Savla so na primer navedla, da je skušal ubiti Davida. Kar nekajkrat je zagnal sulico, da bi ‚pribodel Davida k steni‘. (1. Samuelova 18:11; 19:10)

Morda boste rekli: ‚Pa saj nisem ljubosumen.‘ Mogoče ljubosumnost res ne obvladuje vašega življenja. Pa vendar ta – naši lastni ljubosumni občutki in občutki drugih – nekako vpliva na vse nas. Res pa je, da ponavadi pri drugih ljubosumnost prej opazimo kakor pri sebi.

»Nagnjenost k zavisti«

Božja Beseda, Biblija, pogosto poudarja, ko govori o grešni človeški naravi, grehe iz zavisti. Ali se spomnite poročila o Kajnu in Abelu, sinovih Adama in Eve? Oba sta darovala žrtev Bogu. Abel je to storil zato, ker je bil veren mož. (Hebrejcem 11:4) Verjel je, da je Bog sposoben uresničiti svoj veličastni namen z zemljo. (1. Mojzesova 1:28; 3:15; Hebrejcem 11:1) Verjel je tudi, da bo Bog zveste ljudi poplačal z življenjem v prihajajočem zemeljskem raju. (Hebrejcem 11:6) Bog je zato pokazal, da mu njegova žrtev ugaja. In če bi Kajn svojega brata Abela zares ljubil, bi bil vesel, da ga je Bog blagoslovil. Toda namesto tega se je ‚silno raztogotil‘. (1. Mojzesova 4:5)

Bog je Kajna najprej rotil, naj dela dobro, če hoče biti tudi on blagoslovljen. Nato pa ga je posvaril: »Če [. . .] ne delaš dobrega, preži greh pred durmi, in proti tebi je poželenje njegovo, a ti mu gospoduj [ali ga bodeš obvladal? NW]!« (1. Mojzesova 4:7) Kajn na žalost svoje ljubosumne jeze ni obvladal. Namesto tega ga je ta navedla, da je ubil svojega pravičnega brata. (1. Janezov 3:12) Vse odtlej so boji in vojne terjali stotine milijonov življenj. In kot pojasnjuje The World Book Encyclopedia so »med bistvenimi povzročitelji vojne prav želja po večjem ozemlju, želja po bogastvu, želja po oblasti ali pa želja po varnosti«.

Resnični kristjani v vojnah tega sveta seveda ne sodelujejo. (Janez 17:16) Na žalost pa se včasih nekateri kristjani zapletejo v besedne bitke. In če zdaj še drugi člani občine potegnejo z eno ali drugo stranjo, se lahko te bitke sprevržejo v nevarne besedne vojne. Biblijski pisec Jakob je sovernike vprašal: »Odkod prihajajo vojske in odkod bitke med vami?« (Jakob 4:1) Na vprašanje je odgovoril kar sam, s tem ko je odkril, da so pohlepni po gmotnih dobrinah in da ‚želijo zavidno‘ oziroma da so »ljubosumni«. (Jakob 4:2, podčrtna opomba v NW) Pridobitništvo lahko človeka v resnici pripelje do tega, da zavida tistim, ki živijo v navidez boljših razmerah, in je nanje ljubosumen. Zato je Jakob posvaril tudi pred človeškim ‚nagnjenjem k zavisti‘. (Jakob 4:5, NW)

Zakaj pa je dobro analizirati, kateri so povzročitelji ljubosumnosti? No, to nam pomaga, da smo pošteni in da se z drugimi še bolje razumemo. Pomaga pa nam tudi, da smo strpnejši, bolj razumevajoči in pripravljeni odpuščati. Največ vredno pa je to, da nam osvetli, kako zelo človek potrebuje Božjo ljubečo pripravo: rešitev in osvoboditev od grešnih človeških nagnjenj. (Rimljanom 7:24, 25)

Svet brez grešne ljubosumnosti

Svet brez grešne ljubosumnosti se s človeškega gledišča morda zdi nemogoč. Pisatelj Rom Landau je priznal: »Niti modrost vseh teh mnogih stoletij skupaj niti besede, ki so jih na to temo izrekli filozofi [. . .] in psihologi, ne dajejo človeku, ki ga muči ljubosumnost, nobenih smernic. [. . .] Ali je že sploh kateremu zdravniku uspelo ozdraviti ljubosumneža?«

Božja Beseda pa nam daje upanje na popolno človeško življenje v novem svetu, v katerem ne bo nikogar nikoli več mučila brezbožna ljubosumnost niti zavist. Niti ne bodo miru v tem novem svetu kalili ljudje s takšnimi brezbožnimi lastnostmi. (Galatom 5:19-21; 2. Petrov 3:13)

Pa vendar ni neprimerna kar vsakršna ljubosumnost. Saj Biblija pravi, da je sam Jehova »ljubosumen Bog«. (2. Mojzesova 34:14, NW) Kaj pa naj zdaj to pomeni? Kaj o primerni ljubosumnosti pravi Biblija? In obenem še, kako lahko človek premaga neprimerno ljubosumnost? Preberite si v odgovor nadaljnje članke.