Široka pot z malo svobode

Tričlanska družina – oče, mati in mala hčerka – iz Sydneyja, Avstralija, je bila doma, ko je hišo zajel ogenj. Poskušali so skočiti skozi okna, toda bila so zavarovana z rešetkami. Zaradi varnostnih rešetk jih gasilci niso mogli rešiti. Mati in oče sta umrla v dimu in plamenih. Hčerka je pozneje umrla v bolnišnici.

KAKO žalostno, da je ta družina umrla zaradi naprav, ki naj bi jih varovale! Dejstvo, da ni edina, ki bi imela svoj dom zavarovan z rešetkami in varnostnimi ključavnicami, nam govori o naših časih. Mnogi sosedje imajo hiše in posesti, podobne trdnjavam. Zakaj? Ker iščejo varnost in duševni mir. Kakšen udarec je to za »svobodno« družbo, ko pa se ljudje počutijo varne samo, kadar so kot zaporniki zaprti v svojih domovih! V soseščinah, ki jih je zmeraj več, se otroci v bližnjem parku ne morejo več varno igrati ali pa iti v šolo brez spremstva staršev oziroma koga od odraslih. Svoboda na mnogih področjih življenja izginja hitro kot jutranja rosa.

Spremenjen vzorec življenja

Dnevi naših starih staršev so bili drugačni. Kot otroci so se lahko ponavadi brez strahu igrali, kjer so hoteli. Kot odrasli niso bili obsedeni s ključavnicami in rešetkami. Počutili so se svobodne in do neke stopnje so to tudi bili. Toda naši stari starši so v svojem življenju videli spremembo duha družbe. Postala je brezčutna, sebičnejša; v mnogih krajih je ljubezen do soseda nadomestil strah pred njim, kar je prispevalo k zgoraj omenjenemu tragičnemu dogodku. To vedno večje pomanjkanje svobode spremlja tudi stalno slabšanje moralnih vrednot. Družbo je »nova morala« očarala, toda dejansko je v nastalem položaju težko videti sploh še kakšno moralo.

Nekdanji pedagog na univerzi v Queenslandu, dr. Rupert Goodman, piše: »Mladi so izpostavljeni drugačnemu, hedonističnemu [. . .] načinu življenja, kjer se poudarja ,jaz‘: samoprizanesljivosti, samozavedanju, izpolnjevanju svojih želja, sebičnosti.« Pravi tudi: »Vrednote, kot so samoobvladovanje, samozatajevanje, trdo delo, varčnost, upoštevanje oblasti, ljubezen in spoštovanje staršev [. . .], so za mnoge tuji pojmi.«

Zares široka pot

Ta razširjeni egoizem ne preseneča tistih, ki poznajo biblijske prerokbe, saj je Jezus Kristus svaril svoje poslušalce: »Prostorna so vrata in široka je pot, ki vodi v pogubljenje, in mnogo jih je, ki po njej hodijo; toda tesna so vrata in ozka je pot, ki vodi v življenje, in malo jih je, ki jo najdejo.« (Matevž 7:13, 14) Prva pot, ki ima dovolj prostora za veliko popotnikov, je »široka«, ker ni utesnjena z biblijskimi načeli glede moralnosti in vsakodnevnega življenja. Ugaja tistim, ki radi razmišljajo, kot se jim zdi, in živijo, kot se jim zdi – brez pravil, brez obveznosti.

Resda mnogi, ki so izbrali široko pot, trdijo, da uživajo v svobodi. Toda večino vodi prevladujoč duh sebičnosti. Biblija pravi, da jih vodi ,duh, ki deluje zdaj v sinovih nepokorščine‘. Ta duh jih navaja, da živijo po ,mesu ter delajo želje mesa‘, kamor sodijo tudi nemoralnost, zloraba mamil ali pa neusmiljeno prizadevanje za bogastvom, ugledom ali močjo. (Efežanom 2:2, 3)

Široka pot pelje v katastrofo

Upoštevajte, da so tisti, ki hodijo po široki poti, spodbujeni, naj delajo »želje mesa«. To pokaže, da niso povsem svobodni – imajo gospodarja. So sužnji mesa. In služenje temu gospodarju lahko povzroči mnogo problemov – epidemije spolno prenosljivih bolezni, razbite družine, bolne duše in telesa zaradi zlorabe mamil in alkohola, če jih naštejemo le nekaj. Celo zločini, ropi in posilstva imajo svoje korenine v egoističnem razmišljanju, vzgajanem na široki poti, kjer je vse dovoljeno. In dlje, ko bo obstajala ta »pot, ki vodi v [uničenje, NW]«, škodljivejši bodo njeni sadovi. (Pregovori 1:22, 23; Galatom 5:19-21; 6:7)

Upoštevajte življenjska zgleda iz Avstralije. Mary je popustila skušnjavi in zlorabila mamila ter zagrešila nemoralo.a Toda sreča, ki jo je iskala, se ji je izmaknila. Tudi po rojstvu dveh otrok je bilo njeno življenje videti prazno. Najhuje pa jo je zadelo, ko je izvedela, da ima aids.

Tom je bil prizadet drugače. »Odrastel sem v cerkvenem misijonu na severu Queenslanda,« piše. »Pri 16-ih sem začel veliko piti. Moj oče, strici in prijatelji so bili vsi težki pijanci, zato se mi je to zdelo povsem naravno početje. Prišel sem do stopnje, ko bi popil kar koli, od piva do metilalkohola. Začel sem staviti na konje in včasih izgubil večino težko zasluženih plač. Te pa niso bile majhne, saj je bilo moje delo rezanja sladkornega trsja dobro plačano.

Potem sem se poročil in imela sva otroke. Namesto da bi sprejel svoje odgovornosti, sem delal tisto, kar so delali moji prijatelji – pil, igral za denar in se tepel. Pogosto sem bil zaprt v mestnem zaporu. Toda na mene tudi to ni vplivalo. Moje življenje je drselo v propad. Bilo je prava zmešnjava.«

Da, ker sta se Tom in Mary vdajala napačnim željam, nista prizadela le sebe, ampak tudi svoje družine. Žalostno je, da mnogo drugih mladih ljudi kaj lahko zapelje svobodomiseln, zgrešen duh svobode, ki se ponuja na široki poti. Ko bi ti mladi le sprevideli lažni sijaj, to šarado. Ko bi le razpoznali dejstva te široke poti – krute davke, ki jih morajo navsezadnje plačati vsi, ki potujejo po njej. Resnično, široka je in lahko je priti nanjo. Toda vir problema je ravno njena širokost. Vtisniti si v srce neovrgljivi dokaz, da »kdor seje v meso svoje, od mesa bo žel pogubo«, je pot modrosti. (Galatom 6:8)

Vendar pa imamo tudi boljšo izbiro. To je ozka pot. Toda kako omejevalna, kako utesnjevalna in ozka je ta pot? In kam pelje?

[Podčrtne opombe]