Ozka pot do svobode

MALO izobražencev oporeka temu, da v vesolju vladajo naravni zakoni. Ti zakoni vodijo vse, od drobcenih atomov do mogočnih galaksij z milijardami zvezd. Drugače ne bi bilo ne načrtovanja ne umevanja; življenje sámo ne bi moglo obstajati. Z razumevanjem in upoštevanjem naravnih zakonov je bil človek sposoben doseči osupljive stvari, kot so hoja po Luni in pošiljanje barvnih slik iz katerega koli kraja na zemlji ali celo zunaj zemeljske atmosfere na televizijske zaslone v naših domovih.

Kaj pa moralni zakoni? Ali je vdanost njim tudi tako koristna in plodovita? Zdi se, da za mnoge moralni zakoni ne obstajajo, zato si izberejo filozofijo ali vero, ki je strpna in odgovarja njihovim lastnim željam.

Nekateri pa kljub vsemu izberejo drugo, ,ozko pot, ki vodi v življenje‘, kot jo opiše Biblija. Ne bi nas smelo presenetiti, da se zanjo odloči le manjšina, saj je Jezus o ozki poti rekel: »Malo jih je, ki jo najdejo.« (Matevž 7:14) Zakaj samo malo?

Ker je ozka pot omejena z Božjimi zakoni in načeli. Ugajala bi samo komu, ki si iskreno želi prilagoditi svoje življenje Božjim merilom. Ozka pot je, čeprav se zdi omejevalna, v ostrem nasprotju s široko cesto, ki daje videz svobode, v resnici pa usužnjuje. Osebo namreč osvobaja v vseh važnih pogledih. Njene poti so določene s »popolno postavo, postavo svobode«. (Jakob 1:25)

Kako ozka pot osvobaja

Resda ni vedno lahko ostati na ozki poti. Vsak živ človek je nepopoln in ima podedovano težnjo k napačnemu ravnanju. Zato se lahko oseba nagiba k zahajanju. Vendar pa so koristi, če se držimo ,tesne poti‘ (EI), vredne vsake potrebne samodiscipline ali prilagajanja, kajti Bog nas ,uči, kar nam je v korist‘. (Izaija 48:17; Rimljanom 3:23)

Naj ponazorimo: Modri starši napravijo načrt hranitvene ,tesne poti‘ za svoje otroke. To včasih zahteva, da so starši med obedom trdni. Toda otroci bodo, ko odrastejo, cenili ljubeči red svojih staršev. Kot odrasli bodo razvili čut za zdravo hrano. In zaradi raznovrstne razpoložljive hranljive hrane se ne bodo nikoli počutili omejene.

Enako ravna Bog v duhovnem pogledu s tistimi na ozki poti, ki pelje v življenje. V ponižnih neguje zdrave želje, ki vodijo do sreče in resnične svobode. To dela s svojo Besedo, Biblijo. Poleg tega nas vabi, naj molimo za pomoč njegovega duha, in nam zapoveduje, naj se shajamo s sokristjani, ki nas lahko spodbudijo, da ostanemo na ozki poti. (Hebrejcem 10:24, 25) Da, Bog je ljubezen in ta vrhovna lastnost je osnova njegovih ciljev in metod. (1. Janezov 4:8)

Ko prevladajo ljubezen, mir, dobrota, samoobvladanje in drugi sadovi Božjega duha, se ozka pot ne zdi omejevalna. Kot pravi svetopisemski stavek, »zoper take ni postave«. (Galatom 5:22, 23) »Kjer pa je Duh Gospodov [Jehovov, NW], tam je svoboda.« (2. Korinčanom 3:17) Pravi kristjani že danes okušajo to svobodo. Osvobojeni so mnogih strahov, kot sta strah pred prihodnostjo in praznoveren strah pred smrtjo, ki prizadevajo ljudi danes. Kako vznemirljivo je premišljevati o prihodnosti, ko bo »vsa zemlja [. . .] polna spoznanja GOSPODOVEGA [Jehovovega, NW], kakor vode pokrivajo morja globočino«! (Izaija 11:9) Tedaj tudi strahu pred kriminalom ne bo več. Ključavnice in rešetke bodo preteklost. Vsi se bodo počutili svobodne in varne – podnevi in ponoči, v hiši in zunaj nje. To bo zares svoboda!

Prepričani smo o Božji pomoči

Življenje po Božjih merilih je naporno, toda »zapovedi njegove niso težke« niti za nepopolne ljudi. (1. Janezov 5:3) Ko se prilagajamo ozki poti in občutimo koristi hoje po njej, razvijamo tudi odpor do dejanj in razmišljanj, ki so značilna za ljudi na široki poti. (Psalm 97:10) Upoštevanje Božjih zakonov prija boljšemu delu narave, ki je v vseh nas. Bog namesto ,srčne bolečine‘ in ,dušne bridkosti‘, ki sta značilni za mnoge, obljublja: »Glej, moji služabniki bodo vriskali od srčnega veselja [zaradi dobrega stanja srca, NW].« Da, srce, ki ga poučuje Jehova, je veselo in svobodno. (Izaija 65:14, EI)

Jezus je umrl, da bi nam bila prava svoboda dosegljiva. Biblija pravi: »Kajti tako je Bog ljubil svet, da je dal Sina svojega edinorojenega, da se ne pogubi, kdorkoli veruje vanj, temuč da ima večno življenje.« (Janez 3:16) Jezus sedaj uporablja koristi te žrtve kot Kralj Božjega nebeškega kraljestva. Kmalu po ,veliki stiski‘, ko bodo široka cesta in ljudje na njej prišli do svojega konca, bo začel potrpežljivo voditi poslušno človeštvo po preostalem delu ozke poti prav do njenega konca, človeške popolnosti. (Razodetje 7:14-17; Matevž 24:21, 29-31) Končno bomo doživeli spolnitev veličastne obljube: »Stvarstvo samo [bo] rešeno iz sužnjevanja minljivosti v svobodo slave otrok Božjih.« Te od Boga dane svobode ne more nič prekositi. Celo smrt bo odstranjena. (Rimljanom 8:21; Razodetje 21:3, 4)

Oseba laže izbere ozko pot in hodi po njej, ko jasno uvidi in doume, kam ta pot pelje. Še posebej pa to pomaga mladim, da ne bi bili kratkovidni in se ne bi razburjali zaradi Božjih meril, katera imajo sami za omejitve. Nanje se učijo gledati kot na dokaz Božje ljubezni in ščit pred zli široke poti. (Hebrejcem 12:5, 6) Seveda pa je treba biti potrpežljiv in si zapomniti, da je za razvijanje božanskih lastnosti in želja potreben čas, tako kot ga potrebuje drevo, da rodi dober sad. Toda rodilo bo le, če ga bomo negovali in zalivali.

Zato preučujte Božjo Besedo, družite se z drugimi kristjani in »neprestano molite« za svetega duha. (1. Tesaloničanom 5:17) Zaupajte Bogu, da bo ,naredil vaše steze ravne‘. (Pregovori 3:5, 6) Toda ali je vse to praktično? Ali res deluje? Da, pri Tomu kakor tudi Mary, ki smo ju omenili v prejšnjem članku, je delovalo.

Prenehala sta hoditi po široki poti

Tom piše: »Z Jehovovimi pričami smo prišli v stik sredi 70-ih, ko se je eden od njih oglasil pri nas doma. Razprava je vodila do biblijskega pouka. Korak za korakom sem začel urejati svoje življenje. Krstil sem se leta 1982, sedaj pa služim v krajevni občini. Tudi najin sin je sedaj krščen. Hvaležen sem svoji ženi, da me je prenašala vsa ta leta, preden sem spoznal resnico. Predvsem pa sem hvaležen Jehovu in njegovemu Sinu, Kristusu Jezusu, za vse, kar sta nam dala, in za upanje na prihodnost, ki ga imamo sedaj.«

Kaj pa Mary? Mislila je, da ji Bog ne bo nikoli odpustil, toda o njem se je želela učiti zavoljo svojih otrok. Ko je slišala, da Jehovove priče poučujejo njenega soseda o Bibliji, je tudi sama zaprosila za pomoč. Toda zaradi njenih ukoreninjenih razvad je bil napredek počasen. Pouk je nihal zdaj gor zdaj dol. Njena majhna sedemletna hčerka jo je priganjala. »Daj no, mami. Saj ti bo uspelo!« je pravila. Potem se je Mary še bolj potrudila.

Ko se je njen mož, ki je tudi užival mamila in s katerim je živela v zunajzakonski skupnosti, vrnil domov, se je tudi on pridružil pouku. Navsezadnje sta oba premagala slabe navade. Ko sta se uradno poročila in se krstila, sta občutila neizmerno srečo in prvič so se počutili kot prava družina. Na žalost je Mary nazadnje umrla zaradi aidsa, toda umrla je s trdnim upanjem v biblijsko obljubo o vstajenju in življenju na rajski zemlji, očiščeni vseh sledi zločeste široke poti.

Da, s široke in prostorne poti, ki vodi v uničenje, je mogoče stopiti. Kristus Jezus je rekel: »Večno življenje je pa to, da spoznajo tebe, edinega resničnega Boga, in katerega si poslal, Jezusa Kristusa.« (Janez 17:3) Zakaj se ne bi potem odločili in stopili na ozko pot, ki pelje v življenje? Če si boste vzeli k srcu in tudi uporabljali, kar ste se naučili iz Božje Besede, boste lahko osebno doživeli spolnitev biblijske obljube, ki ogreje srce: »Spoznate resnico, in resnica vas osvobodi.« (Janez 8:32)