Prisrčno povabilo utrujenim
»Pridite k meni vsi, kateri se trudite in ste obteženi, in jaz vas bom poživil.« (MATEVŽ 11:28, EI-74)
1. Kaj je videl Jezus na svojem tretjem oznanjevalskem potovanju po Galileji?
BLIŽALO se je leto 32 n. š. in Jezus je bil na svojem tretjem oznanjevalskem potovanju po Galileji. In ko je tako potoval skozi mesta in vasi, »učil [. . .] v njih shodnicah, oznanjal blagovest kraljestva in ozdravljal vse bolezni in vse slabosti«, je ob vsem tem videl množice, ki »so se mu zasmilile, ker so bile izmučene in razkropljene kakor ovce, ki nimajo pastirja«. (Matevž 9:35, 36, EI-74)
2. Kako je Jezus pomagal ljudem?
2 Vendar Jezus ni ostal le pri usmiljenju, storil je še več. Svoje učence je poučil, naj prosijo »Gospodarja žetve«, Boga Jehova, nato pa jih poslal pomagat tem ljudem. (Matevž 9:38; 10:1) Pa tudi sam jim je zagotovil, da je mogoče priti do pravega olajšanja in tolažbe. Prisrčno jih je povabil: »Pridite k meni vsi, ki se trudite in ste obteženi, in jaz vas bom poživil. Vzemite moj jarem nase in učite se od mene, ker sem krotak in iz srca ponižen, in našli boste mir [poživilo, NW] svojim dušam.« (Matevž 11:28, 29, EI-74)
3. Zakaj je Jezusovo povabilo danes enako privlačno?
3 Živimo v času, ko so mnogi zelo obremenjeni in obteženi. (Rimljanom 8:22; 2. Timoteju 3:1) Nekateri že za golo preživljanje porabijo toliko časa in moči, da jim ju ostane le še malo za družino, prijatelje ali kaj drugega. Druge spet bremeni huda bolezen, pa tegobe, depresija ter druge telesne in čustvene težave. Nekateri ljudje se skušajo pritiska, ki jih teži, otresti tako, da se vdajo veseljačenju, hrani, pijači in celo mamilom. Tako pa se seveda samo ujamejo v začarani krog, kar jim prinese še več problemov in nadlog. (Rimljanom 8:6) Pač, Jezusovo prisrčno povabilo danes zveni ravno tako privlačno kakor v tistih davnih dneh.
4. Katera vprašanja bi morali pretehtati, da bi nam Jezusovo prisrčno povabilo koristilo?
4 Kaj pa je podjarmilo ljudi v Jezusovih dneh, da so bili videti tako »izmučeni in razkropljeni«, da so se Jezusu zasmilili? Kaj jih je težilo in bremenilo ter kako jim je pomagalo Jezusovo povabilo? Odgovori na ta vprašanja lahko veliko pomagajo, da bo to Jezusovo prisrčno povabilo utrujenim tudi nam koristilo.
Tisti, ‚ki se trudijo in so obteženi‘
5. Zakaj je prav, da je o tem dogodku iz Jezusove službe poročal prav Matevž?
5 Zanimivo, o tem dogodku iz Jezusove službe je poročal samo Matevž. Bil je namreč pobiralec davkov, znan tudi pod imenom Levi, in je dobro poznal še zlasti eno od bremen, ki so težila ljudi. (Matevž 9:9; Marko 2:14) V knjigi Daily Life in the Time of Jesus (Vsakdanje življenje v Jezusovem času) beremo: »Davki, ki so jih [morali Judje] oddvajati v denarju in blagu, so bili izredno visoki, saj so hkrati plačevali dve vrsti dajatev, državne ter verske, in nobena ni bila nizka.«
6. a) Kakšen davčni sistem je veljal v Jezusovem času? b) Zakaj so bili cestninarji na tako slabem glasu? c) Na kaj se je Pavlu zdelo potrebno spomniti sokristjane?
6 Še posebej pa je vse skupaj otežil tedanji davčni sistem. Rimska oblast je pravico pobiranja davkov po provincah prenesla na najvišje ponudnike. Ti pa so potem zaposlili domačine, da so pobiranje davkov nadzirali. In vsak v tej piramidni shemi je menil, da lahko z vso pravico pribije še svojo provizijo oziroma delež. Lukež omenja denimo ‚moža, po imenu Zahej, ki je bil višji cestninar in je bil bogat‘. (Lukež 19:2) ‚Višji cestninar‘ Zahej in njegovi podrejeni so do premoženja očitno prišli na račun ljudske bede. In posledica takšne ureditve sta bila zlorabljanje ter pokvarjenost, zaradi česar so ljudje cestninarje prištevali med grešnike ter vlačuge, kar pa so večinoma tudi zaslužili. (Matevž 9:10; 21:31, 32; Marko 2:15; Lukež 7:34) Vse to je bilo za ljudi skoraj neznosno breme. Zato ni čudno, da se je apostolu Pavlu zdelo potrebno spomniti sokristjane, naj se ne razburjajo zaradi rimskega jarma, temveč naj ‚dajo vsakemu, kar so dolžni: komur davek, davek; komur carino, carino‘. (Rimljanom 13:7a; primerjaj Lukež 23:2.)
7. Kako so ljudem naložili dodatna bremena še rimski kazenski zakoni?
7 Pavel je kristjane še spomnil, naj dajo‚ ,komur so dolžni strah, strah, komur čast, pa čast‘. (Rimljanom 13:7b) Rimljani so bili znani tudi po brezsrčnih in neprizanesljivih kazenskih zakonih. Ljudi so pogosto strahovali z bičanjem, šibanjem, strogimi zaporniškimi razmerami in usmrtitvami. (Lukež 23:32, 33; Dejanja 22:24, 25) Celo judovski voditelji so smeli uporabljati takšno kazen, kadar se jim je to zdelo potrebno. (Matevž 10:17; Dejanja 5:40) Takšna ureditev je bila prav gotovo za vsakega podložnika silno mučna, če ne že kar zatiralska.
8. Kako so ljudstvu nalagali bremena verski voditelji?
8 Za preprosto ljudstvo pa so hujša od rimskih davkov in zakonov bila bremena, katere so mu nalagali verski voditelji tistih dni. Tudi Jezus je predvsem mislil na ta bremena, ko je opisoval ljudi, ‚ki se trudijo in so obteženi‘. Za verske voditelje je rekel, da ‚vežejo ljudem težka in neznosna bremena in jih nakladajo na pleča, sami jih pa še s svojim prstom nočejo geniti‘, namesto da bi tem zatiranim ljudem dali upanje in jih potolažili. (Matevž 23:4; Lukež 11:46) Vsak lahko v evangelijih dobi jasno podobo o tem, da so bili verski voditelji, zlasti pismarji in farizeji, ošabna, brezsrčna in hinavska skupina. Na preproste ljudi so gledali zviška. Imeli so jih za neuke in nečiste. Zaničevali so tudi tujce, ki so bivali med njimi. To njihovo stališče je nekdo takole komentiral: »Dandanes mora pred zakonom odgovarjati človek, ki prenatovori svojega konja. Kaj pa človek, ki je ‚ljudstvu zemlje‘, ki ni imelo prav nobenega verskega pouka, naložil 613 zapovedi, potem pa mu ni niti malo pomagal, temveč ga je obsojal za brezbožnega?« Pravo breme seveda ni bila Mojzesovska postava, temveč gora izročil, ki so jih naložili ljudem.
Pravi vzrok nadlog
9. Kako lahko razmere, v katerih so živeli ljudje v Jezusovih dneh, primerjamo s tistimi v dneh kralja Salomona?
9 Ljudstvo je bilo včasih pod tolikšnim denarnim bremenom, da je vladala vsesplošna revščina. Toda davki, ki jih je Izraelcem nalagala Mojzesovska postava, so bili razumni. Med Salomonovo vladavino je ljudstvo uspešno izpeljalo drage državne projekte, kot je izgradnja templja in drugih zgradb. (1. kraljev 7:1-8; 9:17-19) Kljub temu pa nam Biblija pove, da so ljudje »jedli [. . .] in pili ter se veselili. In Juda in Izrael je prebival brez skrbi, vsak pod svojo trto in pod svojo smokvo, od Dana do Bersebe vse dni Salomonove«. (1. kraljev 4:20, 25) Kje je tičal vzrok za to nasprotje?
10. Kje je tičal vzrok za razmere, v katerih so živeli Izraelci prvega stoletja?
10 Vse dokler je bil narod odločno na strani pravega čaščenja, mu je bil Jehova milosten in ga kljub velikim državnim izdatkom blagoslavljal z varnostjo in blaginjo. Vendar jih je Jehova posvaril, da bodo doživeli resne spremembe, če se ‚bodo odvrnili, da ne bi šli za njim, in ne bodo izpolnjevali zapovedi njegovih‘. »[Bili bodo] v pregovor in v zabavljico med vsemi ljudstvi.« (1. kraljev 9:6, 7) In tako se je tudi zgodilo. Izrael je prišel pod tujo nadoblast. Iz nekdaj slavnega kraljestva je ostala le še kolonija. Kako visoka cena za preziranje duhovnih obveznosti!
11. Zakaj so se ljudje Jezusu zdeli »izmučeni in razkropljeni, kakor ovce brez pastirja«?
11 Vse to nam pomaga razumeti, zakaj so se zdeli Jezusu ljudje, ki jih je videl, »izmučeni in razkropljeni«. Bili so Izraelci, Jehovovo ljudstvo, ki so si večidel prizadevali živeti po Božjih zakonih in pravilno opravljati bogočastje. Kljub temu pa so jih tako politične in trgovske oblasti, kakor tudi lastni odpadniški verski voditelji, izkoriščali in zatirali. Bili so »kot ovce brez pastirja«, saj niso imeli nikogar, ki bi skrbel zanje ali se zanje potegnil. Potrebovali so pomoč, da bi se spoprijeli s to zelo kruto stvarnostjo. Kako času primerno je bilo Jezusovo prisrčno in blago povabilo!
Jezusovo povabilo danes
12. Kaj vse danes pritiska na Božje služabnike in druge iskrene ljudi?
12 Danes v mnogočem ni nič drugače. Iskrenim ljudem, ki se trudijo pošteno zaslužiti za življenje, je težko prenašati pritiske in zahteve te pokvarjene stvarnosti. Na to niso imuni niti tisti, ki so se posvetili Jehovu. Iz poročil je razvidno, da je nekaterim med Jehovovimi služabniki čedalje teže izpolnjevati vse svoje obveznosti, dasi bi to radi. Počutijo se obremenjene, utrujene, popolnoma izčrpane. Nekateri celo menijo, da bi si oddahnili in se pobrali le, če bi lahko enostavno vse skupaj pustili in nekam izginili. Ste tudi vi že kdaj pomislili na to? Ali pa poznate koga v svoji bližini, ki je v takšnem položaju? Pač, Jezusovo povabilo, ki ogreje srce, je tudi za nas danes velikega pomena.
13. Zakaj smo lahko prepričani, da nam Jezus lahko pomaga najti tolažbo in poživilo?
13 Jezus je, predno je izrekel to prisrčno povabilo, izjavil: »Vse mi je izročil Oče moj: in nihče ne pozna Sina nego samo Oče, tudi Očeta ne pozna nihče nego le Sin in komurkoli če Sin razodeti.« (Matevž 11:27) Ker sta Jezus in njegov Oče drug z drugim v tako zaupnem odnosu, smo lahko prepričani, da lahko z Jehovom, ‚Bogom vsake tolažbe‘, tudi mi sklenemo zaupen odnos, če sprejmemo Jezusovo povabilo in postanemo njegovi učenci. (2. Korinčanom 1:3; primerjaj Janez 14:6.) Poleg tega ima Jezus Kristus, saj ‚mu je bilo vse izročeno‘, edini moč in oblast, da nam olajša bremena. Katera pa? Bremena, katera nam nalagajo pokvarjene politične, trgovske ter verske ureditve, kakor tudi tista, s katerimi nas obtežujeta lastna podedovana nepopolnost in greh. Kakšna spodbuda in pomiritev že na samem začetku!
14. Kaj je trud, pri katerem Jezus lahko dá poživilo?
14 Jezus je še nadaljeval: »Pridite k meni vsi, kateri se trudite in ste obteženi, in jaz vas bom poživil.« (Matevž 11:28, EI-74) Jezus tu prav gotovo ni govoril proti pridnemu delu, saj je svojim učencem večkrat svetoval, naj si pri svojem delu prizadevajo. (Lukež 13:24) Toda zveza ‚truditi se‘ (»garati«, Kingdom Interlinear) nakazuje na dolgotrajno in naporno delo, ki je največkrat brez vsake koristi. Iz besede »obteženi« pa veje misel, biti obremenjen bolj, kakor je to normalno. Razlika med njima je podobna razliki med možem, ki koplje, da bi našel skriti zaklad, in možem, ki koplje jarke v delovnem taborišču. Oba opravljata približno enako težko delo. Le da se prvi te naloge željno loti, za drugega pa je ta le neskončno garanje. Razlika je pravzaprav v tem, da ima eno delo smoter, drugo pa pravzaprav nobenega.
15. a) Kaj vse bi se morali vprašati, če se nam zdi, da imamo na naših ramah pretežko breme? b) Kaj bi lahko rekli o izvoru naših bremen?
15 Ali se tudi vam zdi, da ‚se trudite in ste obteženi‘ ter da se od vašega časa in moči le preveč zahteva? Ali se vam bremena, ki jih nosite, zdijo pretežka? Če da, vam bo morda v pomoč, če se vprašate: Za kaj se trudim? Kakšen tovor nosim? V zvezi s tem je neki biblijski komentator pred dobrimi 80 leti ugotovil: »Če pregledamo naša življenjska bremena, ugotovimo, da se ta delijo na dve skupini; lahko bi rekli, da so ena tista, katera smo si sami naložili, druga pa tista, katerim se ne moremo ogniti: tista, ki so odvisna od nas, in tista, ki niso.« Nato pa je še dodal: »Večina bi nas bila presenečena, če bi se natančno preiskala, saj bi ugotovila, kako velik delež je tistih bremen, ki si jih sami naložimo.«
16. Katerih bremen si ni modro nalagati?
16 Katera bremena pa si morda naložimo sami? Živimo v pridobitniškem, nemoralnem svetu, ki ljubi užitke. (2. Timoteju 3:1-5) Celo posvečeni kristjani so pod stalnim pritiskom, da se ravnajo po modi in življenjskem stilu sveta. Že apostol Janez je pisal o ‚poželenju mesa, poželenju oči in življenja napuhu‘. (1. Janezov 2:16) Vse to ima velik vpliv in kaj hitro lahko vpliva tudi na nas. Znano je, da so se nekateri pripravljeni zelo zadolžiti, samo da si lahko privoščijo več posvetnih užitkov ali pa obdržijo določen življenjski stil. Nato pa ugotovijo, da bodo morali preživeti na delu več časa kot običajno ali pa opravljati več del hkrati, da bodo te dolgove lahko odplačali.
17. Kaj lahko pripelje do tega, da je bremena še teže nositi, in kako lahko to uredimo?
17 Kdo morda razmišlja, da ni nič narobe imeti ali pa delati kaj, kar imajo ali delajo drugi. Toda pomembno je, da razišče, če si morda le ni s tem po nepotrebnem naložil še več bremen. (1. Korinčanom 10:23) Človek je zmožen prenesti le določeno količino bremen, zato mora, da si lahko še kakšnega naloži, prej katerega odložiti. In nemalokrat se zgodi, da najprej odloži stvari, ki so bistvene za naše duhovno dobro: osebno preučevanje Biblije, obiskovanje shodov in terensko oznanjevanje. Posledica pa je izguba duhovnosti, zaradi česar pa potem bremena še teže prenaša. Pred to nevarnostjo je posvaril Jezus Kristus, ko je rekel: »Pazite [. . .] nase, da ne bodo kdaj vaša srca obtežena s požrešnostjo in pijanstvom in skrbmi tega življenja, in vas ne zadene ta dan iznenada kakor zanka.« (Lukež 21:34, 35; Hebrejcem 12:1) Utrujen in obremenjen človek pa težko prepozna zanko in se ji ogne.
Olajšanje in poživilo
18. Kaj je Jezus ponujal tistim, ki so prišli k njemu?
18 Jezus nam ljubeče ponuja pomoč: »Pridite k meni [. . .] in jaz vas bom poživil.« (Matevž 11:28, EI-74) Tukaj omenjena beseda »poživil« in v 29. vrstici omenjena beseda »poživilo« prihajata iz grških besed, ki se ujemata z besedo, s katero v prevodu Septuaginta prevajajo hebrejsko besedo za »sabat« ali »držanje sabata«. (2. Mojzesova 16:23) Jezus ni s tem tistim, ki so prišli k njemu, obljubil, da jim ne bo treba več delati, temveč da jih bo poživil tako, da bodo potem pripravljeni za delo, ki ga morajo opraviti v skladu z Božjim namenom.
19. Kako lahko človek ‚pride k Jezusu‘?
19 Kako pa lahko kdo ‚pride k Jezusu‘? Jezus je svojim učencem rekel: »Če kdo hoče za menoj iti, naj zataji samega sebe in vzame križ svoj nase in gre za menoj.« (Matevž 16:24) Priti k Jezusu torej pomeni podvreči svojo voljo Božji in Kristusovi ter sprejeti določeno breme odgovornosti, nato pa v tem vztrajati. Ali se z vsem tem od nas terja preveč? Ali je cena previsoka? Preglejmo, kaj je o tem rekel Jezus, potem ko je prisrčno povabil utrujene.
Ali se spomnite?
◻ Kaj vse je težilo ljudi Jezusovih dni?
◻ Kje je tičal pravi vzrok za nadloge, ki so jih imeli ljudje?
◻ Kako bi se morali preiskati, če se nam zdi, da smo preobteženi?
◻ Katerih bremen si ni modro nalagati?
◻ Kako lahko dobimo poživilo, katerega je obljubil Jezus?
[Slika na strani 15]
Katera bremena si morda sami naložimo?
[Navedba vira slike na strani 15]
Z dovoljenjem bahamskega ministrstva za turizem