Kako lahko preživite v nevarni soseščini

»VES čas sem bila prestrašena. Prestrašena sem bila v dvigalu. Prestrašena sem bila v svojem avtu. Prestrašena sem bila v svojem stanovanju. Povsod je bil kriminal. Ljudje so bili nenehno žrtve ropa,« pravi Maria. Ali vas je v vaši soseščini, tako kot to Brazilko, strah, še posebej v temi noči?

Branje detektivk je morda razburljivo, toda v resničnem življenju se stvari pogosto ne končajo srečno. Zločin lahko ostane nerazrešen. Ali pa mora kdo, tako kot v primeru umora, živeti brez moža, očeta ali sina, brez žene, matere ali hčere. Ali se nasilni zločini v vaši okolici širijo? Ali hrepenite za mirnim krajem, kjer bo vaša družina varna? Oziroma kaj lahko storite, da bi preživeli, če ste prisiljeni vzgajati otroke v okolici, kjer vlada kriminal?

Res je, še obstajajo mesta, kjer je malo prijavljenih zločinov. V mnogih državah ljudje še vedno živijo v spokojnosti podeželja ali v mirnih vaseh. Toda stvari se hitro spreminjajo celo na področjih, kjer so mislili, da kriminala sploh ni. Na primer v Braziliji je pred 50 leti kar 70 odstotkov prebivalstva živelo na podeželju. Sedaj ga 70 odstotkov živi v mestih. Z možnostjo zaposlitve so se povečali tudi mestni problemi, kot sta kriminal in nasilje. Še vedno morate, ne glede na to, ali živite v nevarni okolici ali ne, hoditi na delo, v šolo in delati obilico stvari proč od doma.

Načelnik policije v Riu de Janeiru je ob tem, ko je priznal prevlado »sindroma panike«, navedel dva dejavnika, ki k temu prispevata, socialno krivico in organiziran kriminal. Meni tudi, da časopisi in televizija prispevajo k vsesplošnemu strahu, ko »s tragičnimi vestmi ljudem jemljejo pogum«. K naraščanju nezakonitosti prispeva tudi odvisnost od mamil, razbite družine in napačna verska vzgoja. In kaj bo prinesla prihodnost? Ali bo stalno hranjenje z nasilnimi prizori, ki so v knjigah in filmih prikazani kot zabava, naredilo ljudi brezčutne do drugih? Ali bodo področja, domnevno brez kriminala, postala nevarna?

Ker nasilje za žrtev ni šala, si močno želimo varnosti. Razumljivo je, da zaskrbljeni meščani zahtevajo več policistov na ulici in strožje zaporne kazni ali celo smrtne obsodbe! Nekateri si za samoobrambo, kljub tveganju, kupijo strelno orožje. Drugi želijo, da oblasti omejijo prodajo le-tega. Toda kljub slabim novicam o bohotenju zločinov ni treba izgubiti upanja. V resnici veliko ljudi v tako velikih mestih, kot so Johannesburg, Mexico City, New York, Rio de Janeiro in São Paulo, ni bilo nikoli oropanih. Poglejmo, kako se ljudje bojujejo proti kriminalu v nevarni soseščini.

Ohraniti pozitivno stališče

Pisec je glede področij, prepojenih s kriminalom, komentiral o »domiselnosti in vztrajnosti tisočev Brazilcev, ki so uspeli ohraniti nekaj dostojanstva in spodobnosti kljub še vedno krutim življenjskim razmeram«. Jorge, ki je že 38 let v Riu de Janeiru, pravi: »Določenih ulic in področij se ogibam in ne kažem nobene radovednosti. Na ulici ne ostajam pozno v noč in ne kažem pretiranega strahu. Čeprav sem previden, so v mojih očeh vsi ljudje pošteni, do njih pa kažem dostojanstvo in spoštovanje.«

Da, ognite se nepotrebnim težavam. Brigajte se zase. Nikoli ne podcenjujte dejstva, da pretiran strah vpliva na živce in da celo ljudje lepega obnašanja ravnajo nerazumno. Odair o svojem delu na nevarnih področjih opaža: »Poskušal sem biti pozitiven in se nisem obremenjeval s strahom pred stvarmi, ki bi se mi lahko zgodile, ker to izzove nepotrebno napetost in paniko. Poskušal sem pokazati spoštovanje do vseh ljudi.« Poleg tega, da naj bomo pozorni in se ne bližamo sumljivim osebam, dodaja še eno pomoč za nadzorovanje čustev: »Predvsem pa sem negoval zaupanje v Boga Jehova in ohranjal v spominu, da njegovim očem ne uide nič in da se nič ne dogaja brez njegovega dovoljenja.«

Kljub temu pa nihče ne želi živeti v stalnem strahu. Poleg tega, kdo bi zanikal, da sta pretiran strah in stres škodljiva čustvenemu in telesnemu zdravju? Kakšno je zato upanje za tiste, ki jih je vsak trenutek strah, da bodo napadeni? Ker je mnoge strah, da je najhujše glede kriminala šele pred nami, ali bomo sploh kdaj videli konec nasilja? Vabimo vas, da preberete naslednji članek, »Kdaj bo konec strahu«.