Neogibno veselje za najditelje resnice

NEKI Finec je na svojem podstrešju našel knjigo The Divine Plan of the Ages. Kar tam jo je začel brati in kmalu si je rekel: To je resnica, to je resnica! Prišel je s podstrešja in svoji ženi rekel: »Našel sem pravo vero!«

Doživljaj je nenavaden glede na to, kako je ta moški našel resnico. Veliko Jehovovih prič bi lahko pripovedovalo o podobnih odzivih. Vsak med njimi bi vam lahko govoril o veselju, ki ga prinaša najdenje resnice. To pa poudarjajo tudi naslednji doživljaji.

Pravi biblijski nauki prinašajo veselje

Margarita Königer je odrasla v Münchnu, Nemčija, med drugo svetovno vojno. Bombardiranje in hiše v plamenih sta bila vsakdanja prizora. V vojni ji je umrl brat. Bila je pri mašah katoliške cerkve in tam slišala molitve za nemške vojake ter firerja, Hitlerja. Po vojni je dobila štipendijo za kolidž v Združenih državah Amerike, kot del študentskoizmenjalnega programa. Ugotovila je, da so ljudje do nje prijateljski, zato se je spraševala, kaj neki sili ljudi, ki imajo naravno željo živeti v miru, da v vojnem času drug drugemu ne zaupajo in se sovražijo. Ko je bila spet v Münchnu, je prišla v stik z Jehovovimi pričami. Z njimi je preučevala Biblijo in dobila odgovore na svoja vprašanja. Pravi: »Iz Biblije so mi pokazali, da so v to vključene duhovne vojske [. . .] Biblija jih imenuje ,svetovne mogočnike‘ in pravzaprav pravi, da Satan ,zapeljava vesoljni svet‘. [. . .] Kako razumen in zadovoljiv odgovor je to bil, če pomislimo na brezbožna, vražja ravnanja narodov in ljudi!« (Efežanom 6:12; Razodetje 12:9)

Margarita nadaljuje: »Zelo sem se razveselila, ko sem izvedela, kaj bo Bog storil za rešitev zemeljskih problemov. Ne, do tega ne bo prišlo po nekakšni človeški ideologiji ali upravi, kot napovedujejo svetovni pedagogi. Biblija kaže, da bo nova nebeška vlada tista, ki bo poskrbela za zemeljske zadeve. [. . .] Jezus Kristus je svoje sledilce učil moliti: ,Pridi kraljestvo tvoje.‘ [. . .] Začela sem spoznavati, da je to kraljestvo prava vlada in da bo resnični svetovni mir dosežen samo po njej.« Margarita je v dobi skoraj 30-ih let služila kot misijonarka v kakšnih petih afriških državah. Zadnjih 19 let je bila poslana razglašat resnico ponižnim ljudem v Ouagadougou, Burkina Faso.

Margaritin doživljaj ni edini. Mnogi so se podobno pozitivno odzvali, ko so odkrili, da krščanska duhovščina na obeh straneh bojne črte moli k Bogu za zmago. Ljudje poštenega srca uvidijo razumnost biblijske razlage, da Bog nima nič pri človeških vojnah, da do teh pride zato, ker »ves svet leži v Hudobnem«. Ti iskreni iskalci resnice spoznajo, da pravi kristjani ne bi smeli biti »del sveta«, v njegovih zadevah morajo ostati nevtralni. Ko novozainteresirani vidijo, da Jehovove priče imajo takšno stališče, postanejo prepričani, da so našli resnico. Takšni imajo vse večje upanje in veselje, ko si pridobivajo vedno večje spoznanje o tem, zakaj Bog dopušča hudobijo in kako bo po svojem Kraljestvu kmalu na zemlji uveljavil mir in pravičnost. (1. Janezov 5:19; Janez 17:16; Matevž 6:9, 10)

Prava biblijska načela razveseljujejo

Danielu Roseru iz Ekvadorja se je zdelo, da življenje nima smisla; zato je začel piti. Cerkev, katero je obiskoval, ga je učila, da lahko pričakuje samo smrt in ognjeni pekel. Pa je govoril: »Gorel bom, zato mi pustite piti!« Imel je osemčlansko družino, za katero ni skrbel, in se vedno prepiral s svojo ženo Delio. Do preobrata je prišlo nekega nedeljskega dopoldneva, ko so jih obiskali Jehovove priče in z njimi začeli preučevati Biblijo. Daniel je ob prvem obisku zbora Jehovovih prič spoznal, da je našel resnico. Takole pravi: »Organizacija me je prevzela. Ljudje, veliko ljudi, so se med seboj razumeli. V množici si lahko kar čutil ljubezen. Nihče ni kadil. Nobenega grdega govorjenja. [. . .] Spomnim se, da sem razmišljal: To je resnica. Ni me ganil strah pred smrtjo, tudi ne strah pred koncem sveta. Ganila me je čistoča organizacije.«

Vsi v družini Rosero so postali Jehovove priče. Udejanjali so biblijska načela, zato sta se njihovo družinsko življenje in gmotni položaj izboljšala. Delia Rosero pravi: »Veste, za vse se moram zahvaliti biblijski resnici. Kdo ve, kje bi bili moji otroci brez Božje Besede. Vseh sedem je krščenih in trdnih. Resnica zame pomeni popolnoma novo življenje, novo srečo.«

Doživljaj družine Rosero ni osamljen. Mnogo ljudi danes tarejo problemi. Eden izmed razlogov je, da se moralnih meril, ki so nam dana v Bibliji, na splošno nič več ne spoštuje, kot se jih je v prejšnjih generacijah. Po tej splošni težnji se ravna večina ver, bodisi zaradi tolerance bodisi zato, ker menijo, da je s spreminjanjem časa stara morala zastarela. Tako so bili tudi Roserjevi, kakor drugi, prepuščeni, da tavajo brez Božjega vodstva. Vendar ko takšni ponižni ljudje doumejo Božje gledišče o morali in družinskem življenju, brez oklevanja udejanjajo, kar se naučijo. To rodi dobre rezultate, kot lahko vidimo iz njihovih zgodb.

Veselje je treba gojiti

Toda to ne pomeni, da je kristjan nenehno vedro razpoložen. Očitno je, da tudi kristjane, tako kakor ljudi na splošno, zadevajo nadloge, na primer brezposelnost, bolezen in smrt. Poleg tega se morajo tudi stalno bojevati proti lastni nepopolnosti in slabostim. Biblijsko poročilo pravi, da je Lot ,trpel od razuzdanega vedenja krivičnikov‘ v mestu Sodoma. Zvesti kristjani se ne morejo ogniti enakim občutkom, ko vidijo prevladujoče brezbožno stanje. (2. Petrov 2:7, 8)

Vendar imajo vsi, ki najdejo resnico, prednost. Na primer, verniku, ki žaluje za umrlim, se ni treba ,žalostiti kakor drugim, ki nimajo upanja‘. Njegova žalost ne bo brezmejna. Enako pa je tudi pri vseh drugih problemih. Najditelj resnice ve, da so sedanje nadloge le začasne. Prenašanje težav olajša upanje. Pomaga tudi uravnovešen življenjski stil. (1. Tesaloničanom 4:13)

Pavel je kristjane takole spodbujal: »Veselite se vedno v Gospodu! še enkrat pravim: Veselite se!« (Filipljanom 4:4) To pokaže, da do veselja lahko pridemo vsi, vendar je tudi mogoče, da ga nimamo. Ovira so lahko skrbi v tej stari stvarnosti. Biblija pa nam tudi pravi, da moramo veselje, ki je eden od sadov duha, gojiti. (Galatom 5:22) Če boste resnico stalno spoznavali in se spominjali na duhovno bogastvo, ki vam ga je in ga še prinaša, vaše veselje ne bo pojemalo. Postajalo bo vse močnejše, s tem ko se bližamo času, ko bo Bog ,obrisal vse solze‘ z oči ljudi in ko ,ne bode več ne žalovanja, ne vpitja, ne bolečine‘. (Razodetje 21:4)

[Slike na strani 8]

Veselje in dobra organizacija, ki sta očitna na zborih Jehovovih prič, naredita vtis na mnoge