Vera – tabu tema?

»O DVEH stvareh nikoli ne razpravljam: religiji in politiki!« Tako pogosto odgovorijo Jehovovim pričam, ko ti z drugimi govorijo o Bibliji. Takšno gledišče je razumljivo.

Ko se razpravlja o politiki, lahko hitro vzplamti jeza, posledica tega pa so prepiri. Mnogi spoznajo, da gre politikom pogosto le za moč, slavo in denar, ter spregledajo njihove prazne obljube. Na žalost politične razlike občasno vodijo v nasilje.

Toda morda si misliš: ali ni enako pri religiji? Ali ni res, da verska gorečnost danes vnema veliko sporov? V Severni Irski rimokatoliki in protestantje že dolgo nasprotujejo eni drugim. Na Balkanu pripadniki vzhodne ortodoksne cerkve, rimokatoliki in drugi tekmujejo za ozemlje. In kakšen je rezultat? Okrutnosti in nenehna mržnja.

Mnogi skušajo prikriti svoje prepričanje in prepričanja družinskih članov. V Afriki so bili starši zaradi verske sovražnosti med kristjani in privrženci drugih tujih, pa tudi etničnih ver svojim otrokom prisiljeni dati dva imena, ki jih do neke mere ščitita. Ta navada se je obdržala do danes. Tako se deček lahko predstavi kot pripadnik cerkve ali pa izpoveduje kakšno drugo vero, s tem da od obeh imen uporabi le eno. Ko je kdo lahko zaradi svojega verskega prepričanja ob življenje, ni nič čudnega, da se obotavlja odkrito razpravljati o veri.

Drugim pa je vera tabu tema tudi, kadar njihovo življenje ni v nevarnosti. Bojijo se, da bi se ob razpravljanju o svojih prepričanjih z nekom, ki je drugačne vere, vzbudilo nesmiselno prerekanje. Spet drugi menijo, da so vse vere dobre. Pravijo, da je nepomembno govoriti o razlikah, dokler koga njegovo prepričanje zadovoljuje.

Celo resni preučevalci bistva vere se med sabo ne strinjajo. The New Encyclopædia Britannica v svojem članku »The Study and Classification of Religions« (Preučevanje in klasifikacija ver) priznava: »Redko [. . .] so učenjaki enih misli glede narave [vere] [. . .]. Tako to temo skozi vso zgodovino spremljajo prerekanja.«

Neki slovar definira vero kot »izraz človekovega verjetja in velikega spoštovanja nadnaravne moči, ki je razpoznana kot stvarnik in upravitelj vesolja«. To kaže, da igra vera v življenju pomembno vlogo. Zares je bila vseobsežen dejavnik pri oblikovanju človeške zgodovine. Oxford Illustrated Encyclopedia of Peoples and Cultures omenja: »Ni bilo družbe, ki ne bi po neki obliki vere skušala dati življenju red in smisel.« Ker vera zajema taka temelja, kot sta »red« in »smisel« življenja, ji gre prav gotovo nekaj drugega, kot da se o njej prereka. Zasluži razpravo — to je, temeljito preiskavo — z nekom drugim. Toda s kom, in kakšna korist bi bila od tega?