Kako spoznati pravo religijo?
»Prosimo, da se napolnite s spoznanjem volje njegove ... v vsem njemu po volji.« (Kol. 1:9, 10)
1.–4. a) Kako mislijo mnogi glede razsojanja religioznih vprašanj? (Dej. ap. 18:12—17) b) Zakaj bi mogel ti ali tudi drugi tako misliti?
VZEMIMO, da se dva prepirata, katera religija je prava, in te prosita, da poveš, kateri od obeh ima prav. Bi hotel ti izreči odločilno besedo?
2 Malo je zadev, ki so tako sporne, kakor je religija. Zgodovina nam nudi v tem upoštevanja vredne primere. Eden od teh je tudi apostol Pavel — zgodnji krščanski voditelj. Ko je nastal upor zaradi različnih religioznih gledišč, so Pavla zgrabili. Njegovi zadevi je prisluhnil Fest, namestnik rimske province Judeje. Pavlovi tožniki so bili hebrejski religiozni voditelji, med njimi tudi veliki duhovnik Ananija. Fest je pozneje poročal kralju Herodu Agripi II o tem, kar se je zgodilo:
3 »Njegovi tožniki pa, ko so nastopili, mu niso očitali nobene take krivice, kakršne sem pričakoval jaz, ampak neka sporna vprašanja o svojem bogočastju so imeli zoper njega.« (Dej. ap. 25:18, 19)
4 Kakor lahko presodite, se namestnik ni hotel vplesti v religiozno razpravo. Mnogi ljudje mislijo, da ni modro niti trditi, da imajo pravo religijo, niti ugotavljati, če sploh je kakšna prava religija. Gotovo si že slišal navidez modro in velikodušno mnenje: »Naj vsakdo veruje kar hoče. Vsaka vera ima nekaj dobrega.«
5. Zakaj lahko rečemo, da je vsak posameznik vključen v vprašanje religije?
5 Kljub vsemu gre tu za temo, s katero se mora ukvarjati vsak. Čeprav brezbožni svet vedno bolj poudarja znanost in ateizem, je religija del naše notranjosti. To je izraženo v neki enciklopediji:
»Človeška družina je v vseh časih in povsod v svetu — gnana od notranjega impulza in poučena po razodetju ali tradiciji — oboževala višje Bitje.«
6., 7. Katere razloge ima vsakdo, da preišče, katera religija je prava?
6 V knjigi Religija in filozofija je o religiji v daljnji preteklosti rečeno: »Nastanek sveta in človekov prostor v njem je bil tako skrivnosten kakor smrt. Pojasnila teh vprašanj se silno razhajajo, pa vendar so osnova današnje religije. Čeprav lahko znanost pojasni večino današnjih fenomenov, ljudje povsod iščejo nekaj, kar jim daje upanje, ki presega nekaj desetletij človekovega obstoja.«
7 Da bi našli odgovore na ta osnovna vprašanja, kakor tudi upanje za bodočnost, se ne želimo opirati na iluzije ali mite. Zato imamo dovolj razlogov, da temeljito preiščemo vprašanje, kako najti pravo religijo?
8. Kakšne misli se lahko pojavijo pri človeku, ko razmišlja o vesolju?
8 Ateisti menijo, da Boga ni, medtem ko agnostiki pravijo, da tega pravzaprav nihče ne ve — mi smo enostavno tu. Je takšno gledišče zadovoljivo ali v soglasju z dejstvi? Nekateri delijo mnenje s filozofom in zgodovinarjem Wilom Durantom, ki je rekel:
»V vsem, kar je živo, čutim spodbudo Stvarnika in mislim, da se nekaj podobnega nahaja celo v atomu, v vseh njegovih elektronih. Atom ni mrtva stvar. To je nekaj, kar utripa ... kar ima življenje. Zato si ne morem predstavljati, da bi bilo vesolje kakor stroj. V stroju ni utripa življenja. Ostane popolnoma miren, če ga ne žene nekaj, kar utripa ali živi.«
Mnogi, celo nekateri agnostiki, so se ukvarjali s takšnimi mislimi, ko so iskali odgovor glede življenja, in ugotovili, da bi takšna višja Inteligenca, Stvarnik, seveda dal odgovore ali nudil obvestila o vsem stvarstvu, kakor to storimo mi ljudje našim otrokom.
ISKANJE PRAVE RELIGIJE
9. Zakaj je bilo postopanje nekega Perzijca, ki je pričel raziskovati Biblijo, razumno? (Job 35:9—11)
9 Tisti, ki iskreno iščejo resnico, na splošno priznajo, da mora obstajati Bog in da bi bilo razumno sklepati, da je razodel svojo voljo ter odgovarja na vprašanja: zakaj smo tukaj, kaj je življenje in kaj nam prinaša bodočnost. Preglejmo primer nekega Perzijca iz Zahodnega Berlina. Pred mnogimi leti je bil njegov oče vpliven politik, toda po preobratu je odšel z družino v Rusijo, kjer je sin študiral in postal inženir. Zatem se je mladi mož preselil v Vzhodni Berlin in pozneje prosil za azil v Zahodnem Berlinu. Takole pravi:
»Čeprav sem pripadal eni od vzhodnih religij, nisem bil religiozno aktiven. Od otroštva pa sem vendarle veroval v Boga in pogosto razmišljal o namenu življenja in zakaj je toliko religij. Leta 1975 sem srečal dva raziskovalca Biblije in z njima govoril o teh vprašanjih. Iz njunih pojasnil sem sklepal, da je Biblijo navdihnil Bog. Obiskala sta me doma in pričeli smo z diskusijo o razlikah med religijami. Dala sta mi knjigo Kaj je religija prinesla človeštvu? (izdala Watch Tower Bible and Tract Society leta 1953). Pojasnila v njej, zasnovana na Bibliji, so spremenila ves moj pogled na življenje. Kar sem se iz nje naučil in spremembe, ki so nastale v mojem mišljenju in postopanju, so mi naredile silno veselje.«
Mar ni bilo razumno, da je ta inženir posvetil pozornost Bibliji? Biblija vsebuje najstarejše in najbolj razširjene svete spise. Je edina knjiga, ki odgovori na vprašanja: zakaj smo tu, zakaj umiramo in kaj prinaša bodočnost?
10. Kaj lahko rečemo glede na vprašanje, če vse religije, ki uporabljajo Biblijo, učijo v osnovi. isto?
10 Kako reagiraš, ko omenjamo Biblijo? Morda rečeš: »Saj večina tistih, ki sprejme Biblijo, veruje pravzaprav isto.« Mnogi mislijo tako, toda to ni res. Kakor ta inženir iz Zahodnega Berlina milijoni iskrenih, razumnih ljudi, ki so preiskali to važno vprašanje o pravem oboževanju, vedo, da so velike razlike v naukih in običajih raznih religij, ki trdijo, da temeljijo na Bibliji. Toda iskreno rečeno: večina teh religij se zelo razlikuje od Biblije same. Te razlike lahko vplivajo na tvoje stališče do življenja in religije. Medtem ko bomo preiskovali nekaj osnovnih in bistvenih točk, analiziraj tvojo religijo ali verovanje. Vprašaj se: »Ali osebno iščem pravo oboževanje?« Če vidiš, da se tvoje verovanje ali običaji na nek način razhajajo od prave religije, razmisli resno o tem, kaj lahko narediš.
11. Zakaj bi morali biti vsi pripravljeni spremeniti naša gledišča in postopanja?
11 Potreba po spremembi našega verovanja ali postopanja ne bi smela presenetiti nikogar, ki je seznanjen z Biblijo. Jezus Kristus je na primer rekel za nekatere zelo religiozne osebe svojih dni: »Ali zastonj me časte, učeč nauke, zapovedi človeške.« (Mat. 15:9) Tukaj niti ne gre samo za nauke. Jezusov polbrat Jakob je pisal: »Vera brez del (je) mrtva.« »Če meni kdo, da služi Bogu, pa ne brzda jezika svojega, temveč vara srce svoje, njegovo bogoslužje je ničevo.« (Jak. 2:26; 1:26)
KLJUČNO POROČILO
12., 13. Kakšne podrobnosti vsebuje poročilo o Adamu in Evi in nam lahko pomagajo v iskanju prave religije?
12 Pri pregledovanju prave religije lahko mnogi najprej pomislijo na to, kar je učil in delal Jezus. Toda preden bi to preiskali, posvetimo pozornost 1. Mojzesovi, to je prvi knjigi Biblije. Ljudje so po vsej Zemlji seznanjeni, kaj govori ta knjiga o Adamu in Evi. Kakor to poročilo morda izgleda preprosto, tako vsebuje zelo važne točke, ki nam bodo pomagale pri iskanju značilnosti prave religije.
13 Prva Mojzesova poroča, da je Bog neposredno ustvaril človeka iz elementov zemlje in mu zatem v ‚nosnice vdahnil dih življenja. Tako je postal človek živa duša‘. (1. Moj. 2:7) Stvarnik je eno drevo v vrtu, kjer je živel Adam, označil kot simbol znanja in spoznanja dobrega in hudega ter zapovedal: »Od vsega drevja s tega vrta prosto jej; a od drevesa spoznanja dobrega in hudega, od tega ne jej: zakaj tisti dan, ko boš jedel od njega, gotovo zapadeš smrti!« (1. Moj. 2:16, 17) Tako je Bog opozoril na svojo pravico odločanja o tem, kaj je dobro in kaj slabo. Adam ni bil prepuščen težkim preizkušnjam, da bi ugotovil, kaj je dobro in kaj slabo ali napačno, ali katera religija je prava in katera napačna. Stvarnik je ustvaril ženo Evo in jo dal Adamu za stalno sopotnico. Takole beremo: »Zato zapusti mož očeta svojega in mater svojo in držal se bo žene svoje, in bosta v eno meso.« (1. Moj. 2:24) V iskanju prave religije se lahko veliko naučimo iz tega dobro znanega poročila.
14. Kako bi lahko na osnovi tega, kar piše v 1. Mojzesovi, nekomu pojasnil teorije o razvoju?
14 Najprej Biblija jasno pravi, da je Bog neposredno ustvaril človeka. (1. Moj. 2:7) V njej ne piše, da se je človek milijone let razvijal iz neke živali. Kako vemo to? Ker poročilo nedvoumno pravi, da so bile živali ustvarjene »po svojem plemenu«. (1. Moj. 1:21, 24) Res obstajajo variacije v okviru živalskih vrst, na primer veliko tipov in velikosti v družini mačk, toda Božji zakon je postavil meje, tako da se živali ne morejo razviti iz ene vrste v drugo niti v človeka, ki je najvišja ustvarjena vrsta na Zemlji. Še več, našli niso niti prehodne živalske oblike med vrstami. Sprejema tvoja religija biblijsko poročilo ali pa je v koraku s popularno, toda nedokazano teorijo o evoluciji?
15. Kaj izvemo iz 1. Mojzesove o Adamu in Evi in njunem upanju? (1. Moj. 1:28)
15 Nadalje lahko opazimo, da je bil Adam ustvarjen z upanjem na večno življenje na Zemlji. Bog je rekel, da bo umrl, če bo neposlušen. To razločno kaže, da ne bi umrl, če bi poslušal Boga. Še naprej bi živel na Zemlji. Kot kaj pa? Kot človeška duša. Mar nismo brali, da je ‚človek postal živa duša‘? (1. Moj. 2:7)
16.–18. Kako bi mogel to, kar bereš v 1. Mojzesovi o človeški duši, smrti in možnosti življenja po smrti, uporabiti, da nekomu pokažeš, katera religija je prava?
16 Ta dejstva so značilna, ker toliko religij trdi, da ima človek nesmrtno dušo. To je bil eden glavnih naukov v starem Egiptu in Babilonu in se še vedno nahaja v mnogih religijah. Ali soglaša ta nauk s tem, kar piše v 1. Mojzesovi o Adamu? Nikakor. Adam v sebi ni imel nesmrtne duše — temveč je bil duša. Kaj pa bi se ob smrti zgodilo? Ali bi dobil nesmrtno življenje kot duh? Ne! Bog je rekel, da se bo vrnil v zemljo, »kajti prah si in v prav se povrneš«. (1. Moj. 3:19) Adamova smrt je morala biti kazen za prestop Božjega zakona, ne pa korak v nesmrtno življenje nekje drugje.
17 Vprašaj se: »Je to tisto, o čemer sem bil poučen v moji cerkvi?« Biblija nikjer ne uči, da imajo ljudje nesmrtno dušo, ki živi dalje po smrti telesa. Daje nam boljše upanje, namreč, da je Bog sposoben vrniti človeka kot dušo v življenje, s tem da ga obudi v življenje na Zemlji ali v duhovnem področju. (Dej. ap. 24:15; 1. Kor. 15:35—38)
18 Ali uči tvoja religija soglasno s tem, kar beremo v 1. Mojzesovi, da je Božji namen za človeka v tem, da živi večno na Zemlji? Mnoge večje religije osredotočijo pozornost na življenje po smrti v nebesih, v nirvani ali nekje drugje. Značilnost prave religije je, sprejeti biblijske nauke, da je Zemlja človekova domovina, kjer naj po Božjem namenu večno živi. (Iza. 45:18)
TUDI OBNAŠANJE IGRA VLOGO
19., 20. Kako lahko to, kar piše v 1. Mojzesovi glede drevesa spoznanja dobrega in zla, uporabiš, da bi pomagal človeku preiskati, kakšna so dejanja v njegovi religiji? (2. Moj. 20:15; Jozua 7:20—25)
19 Prav tako moramo upoštevati, da vključuje — kakor se vidi iz 1. Mojzesove — prava religija tudi obnašanje, ne le določene nauke ali verovanje.
20 Ko sta Adam in Eva prekršila Božji zakon glede sadu določenega drevesa, je bil najresnejši vidik greha njuna neposlušnost. Si kdaj razmišljal, da sta istočasno vzela nekaj, kar jima ni pripadalo? V bistvu bi lahko ta postopek imenovali krajo. Izgnana sta bila iz vrta pravega oboževanja zaradi njune neposlušnosti — njunega greha, ki je vključeval tudi krajo. Znano je, da večina religij obsoja krajo. Kako pa je v praksi? Kaj storijo v primeru nepopravljivega zločinca, morilca ali ‚gospodarskega kriminalca‘, ki vara javnost ali ki poneverja? Ali izključijo iz »cerkve« takšne zakrknjene lopove, kakor je Bog izgnal iz vrta Adama? Razmisli!
21. Kako je to, kar je rečeno v 1. Mojzesovi, drugo poglavje, v nasprotju s tem, kar je običaj v mnogih religijah? (1. Moj. 20:1—9)
21 Oglejmo si tudi vprašanje o zakonu. Čeprav smo doslej pregledovali samo poročilo o Adamu in Evi — upoštevajoč to, kar je rečeno o njuni združitvi — se lahko upravičeno vprašaš: Kakšno stališče zavzema moja religija do zakona in razveze? Se od moža in žene pričakuje, da se drug na drugega trdno navežeta ali pa je razveza nekaj čisto običajnega? O Bogu je rečeno, da ‚sovraži razporoko‘. (Mal. 2:16) Ali prevladuje takšno gledišče v tebi znanih verskih skupnostih ali celo v religiji, ki ji ti pripadaš?
NOE IN PRAVA RELIGIJA
22., 23. Kako se lahko z drugimi pogovarjaš o Noetovem delovanju in o poročilu o potopu, da bi jim pomagal spoznati pravo religijo? (Ezek. 14:14; Hebr. 11:7)
22 Sedaj preidimo na drugo biblijsko poročilo, ki nam pomaga spoznati pravo religijo. V njem gre za Noeta, za katerega vemo, da je »hodil z Bogom«. Noe ni zase zadržal prave religije v času, ko se je »množila hudobnost človekova na zemlji in ... so (bili) vsi naklepi in misli srca njegovega samo hudo ves čas«. On ni mislil, da je religija osebna zadeva. Bil je »oznanjevalec pravičnosti«. Biblija poroča, da je Bog povzročil vesoljni potop za uničenje hudobnih, toda ohranil je Noeta, njegovo ženo, njune tri sinove in njihove žene. (1. Moj. 6:5 do 8:2; 2. Petr. 2:5)
23 Nekateri morda rečejo, da je poročilo o Noetu in o potopu samo prispodoba. Kakšno stališče zavzema v tem pogledu tvoja religija? Če bi vprašal enega njenih vodij, ali bi ti rekel, da je biblijsko poročilo o Noetu in o potopu zanimivo, da ga pa ni treba jemati dobesedno? Če bi rekel tako, bi bilo to zelo značilno, ker je v nasprotju z Jezusom Kristusom, osnovateljem krščanstva. Jezus je sprejel poročilo o Noetu in vesoljnem potopu kot zgodovinsko dejstvo, in tako so naredili tudi njegovi apostoli. (Luk. 17:26, 27; 1. Petr. 3:20)
24.–26. Katere zapovedi je dal Bog Noetu in zakaj zaslužijo pozornost?
24 Po poročilu iz 1. Mojzesove, deveto poglavje, je dal Bog, ko so Noe in družina izšli iz barke, v kateri so preživeli potop, nekaj jasnih zapovedi; ki nam danes pomagajo spoznati pravo religijo. Takole beremo:
»Vse, kar se giblje, kar je živega, bodi vam v živež; kakor zelena zelišča sem vam dal vse. Vendar mesa s krvjo njegovo, ki je duša njegova, ne jejte. Saj bom tudi zahteval zadostitev za kri vašo, duš vaših kri. ... Kdor prelije kri človekovo, po človeku bodi prelita kri njegova; zakaj po svoji podobi je naredil Bog človeka.« (1. Moj. 9:3—6)
25 Čeprav je dal Bog to izjavo pred tisočletji, je to storil na začetku novega poglavja človeške zgodovine. S tem se poudarja, da je to važno pri ugotavljanju prave religije. Noe je po svojih sinovih postal praoče vseh ljudi. Zato je razumljivo, da velja to, kar je Bog zapovedal Noetu, še za vse ljudi, ki danes živijo na Zemlji.
26 Kaj so pomenile te zapovedi za Noeta in njegovo družino? Bilo je prepovedano uživanje krvi, ki je ponazarjala življenje (dušo) živali. Noetu je bilo prav tako rečeno, da ne ubija ljudi. Od vseh ljudi kot Noetovih potomcev, se zahteva, da spoštujejo kri in življenje, če želijo, da jih Bog prizna.
27. Kaj še lahko preiščemo pri iskanju prave religije in zakaj naj pričakujemo razumno povezanost?
27 Čeprav smo doslej pregledali samo dve zgodnji poročili iz Biblije, lahko iz njiju izluščimo neke označbe ali obeležja prave religije. Ker imamo vsi notranjo željo po oboževanju, naj nam to, kar smo doslej preiskali, kar najbolj koristi. Nadaljnjo pomoč v razpoznavanju prave religije bomo dobili, če bomo pregledali, kaj so Jezus Kristus in njegovi apostoli učili v začetku krščanstva. To nam bo pokazalo razumno povezanost med začetkom Biblije in njenimi poznejšimi deli, kar zadeva spoznavanje značilnosti prave religije.
[Slika na strani 7]
Iz Biblije jasno izhaja, da je Bog ustvaril človeka kot »živo dušo« in ne kot človeka, ki ima nesmrtno dušo.
[Slika na strani 8]
Biblija prikazuje poročilo o Noetu in potopu kot zgodovinsko resnico. So te tako učili?