Radostna podložnost oblásti

»Iz srca [ste] postali pokorni.« (RIMLJANOM 6:17)

1., 2. a) Kakšen duh je očiten v današnjem svetu in od kod izvira ter kako učinkuje? b) Kako Jehovovi predani služabniki kažejo, da so drugačni?

,DUH, ki deluje zdaj v sinovih nepokorščine‘, je danes zelo očiten. To je duh razbrzdane neodvisnosti in izvira od Satana, ,kneza oblasti v zraku‘. Ta duh, ,zrak‘ oziroma prevladujoče stališče sebičnosti in neposlušnosti, uveljavlja svojo ,oblast‘ oziroma moč nad večino človeštva. In to je eden od razlogov, zakaj je svet zabredel v to, čemur pravijo kriza oblasti. (Efežanom 2:2)

² Na srečo pa današnji Jehovovi predani služabniki ne polnijo svojih duhovnih pljuč s tem onesnaženim ,zrakom‘ oziroma z duhom upora. Vedo namreč, da »prihaja jeza Božja na sinove nepokorščine«. Apostol Pavel še dodaja: »Ne bodite torej njih deležniki« (Efežanom 5:6, 7). Namesto tega se pravi kristjani prizadevajo ,napolnjevati z [Jehovovim] duhom‘ in pijejo »modrost [. . .] od zgoraj«, ki je »čista, potem miroljubna, nežnočutna, dovzetna« (Efežanom 5:17, 18; Jakob 3:17).

Voljna podložnost Jehovovi vrhovnosti

3. Kaj je ključ do voljne podložnosti in kaj pomembnega nas nauči zgodovina?

³ Ključ do voljne podložnosti je priznanje zakonite oblasti. Zgodovina človeštva kaže, da zavrnitev Jehovove vrhovnosti ne prinaša sreče. Takšna zavrnitev ni prinesla sreče niti Adamu in Evi niti pobudniku njunega upora, Satanu Hudiču (1. Mojzesova 3:16-19). Satan je zdaj, ko je ponižan, poln ,velike jeze‘, ker ve, da je njegov čas kratek (Razodetje 12:12). Mir in sreča človeštva, da, mir in sreča celotnega vesolja, sta odvisna od vsesplošnega priznanja Jehovove pravične vrhovnosti (Psalm 103:19-22).

4. a) Kakšne podložnosti in poslušnosti si Jehova želi od svojih služabnikov? b) O čem bi morali biti prepričani in kako to izraža psalmist?

⁴ Toda Jehova zaradi svojih presenetljivo usklajenih lastnosti ni zadovoljen s hladno poslušnostjo. O, da, on je močan! Toda ni tiran. Je Bog ljubezni, zato želi, da ga njegova razumna stvarjenja poslušajo z veseljem, iz ljubezni. Želi, da se njegovi vrhovnosti podložijo zato, ker so se iz srca odločili biti pod njegovo pravično in zakonito oblastjo, prepričani, da ni zanje nič boljšega kakor to, da ga večno poslušajo. Jehova si v svojem vesolju želi takšnih, ki čutijo enako kakor psalmist, ki je napisal: »Postava GOSPODOVA je popolna, oživlja dušo; pričevanje GOSPODOVO zanesljivo, modrost daje nevednemu; zapovedi GOSPODOVE so prave, razveseljujejo srce; povelje GOSPODOVO čisto, razsvetljuje oči; strah GOSPODOV je čist, vekomaj ostane; sodbe GOSPODOVE zgolj resnica, pravične so vse« (Psalm 19:7-9). Če torej hočemo živeti v Jehovovem novem svetu, moramo brezpogojno zaupati v pravičnost in upravičenost Jehovove vrhovnosti.

Radostna podložnost našemu kralju

5. Kako je bil Jezus nagrajen za svojo poslušnost in kaj voljno pripoznavamo?

⁵ Pristen zgled podložnosti svojemu nebeškemu Očetu je Jezus Kristus. Beremo, da »se je ponižal in je bil pokoren do smrti, smrti pa na križu«. Pavel dodaja: »Zato ga je tudi Bog visoko povišal in mu podelil ime, ki je nad vsako ime; da se naj v imenu Jezusa pripogiblje vsako koleno teh, ki so v nebesih in na zemlji in pod zemljo, in vsak jezik pripoznava, da Jezus Kristus je Gospod, v slavo Boga Očeta« (Filipljanom 2:8-11). Da, z veseljem pripognemo svoja kolena pred našim Voditeljem in vladajočim Kraljem Kristusom Jezusom (Matevž 23:10).

6. Kako Jezus dokazuje, da je priča in voditelj narodnim skupinam, in kako se bo njegovo ,vladarstvo‘ nadaljevalo po veliki stiski?

⁶ Za Kristusa, našega Voditelja, je Jehova napovedal: »Glej, za pričo narodom sem ga postavil, za vojvodo in zapovednika narodom« (Izaija 55:4). Jezus se je, kot ,zvesta in resnična priča‘ svojega očeta, ljudem iz vseh narodov dokazal s svojo zemeljsko službo in s tem, ko je po svoji smrti in vstajenju iz nebes vodil oznanjevalsko delo (Razodetje 3:14; Matevž 28:18-20). Te narodne skupine so danes zastopane v naraščajoči ,veliki množici‘, ki bo pod Kristusovim vodstvom preživela ,veliko stisko‘ (Razodetje 7:9, 14). Toda Jezusovo vodstvo se s tem ne konča. Njegovo ,vladarstvo‘ bo trajalo tisoč let. Pred poslušnim človeštvom bo opravičil svoje ime kot »Čudoviti, Svetovalec, Mogočni Bog, Oče večnosti, Knez miru«. (Izaija 9:6, 7; Razodetje 20:6)

7. Kaj moramo nemudoma storiti, če želimo, da bi nas Kristus Jezus vodil do ,studencev voda življenja‘, in kdaj nas bosta ljubila Jezus in Jehova?

⁷ Če želimo imeti korist od ,studencev voda življenja‘, h katerim Jagnje, Kristus Jezus, vodi dobrosrčne ljudi, moramo s svojim ravnanjem nemudoma dokazati, da smo z veseljem podložni njegovi kraljevski oblasti (Razodetje 7:17; 22:1, 2; primerjajte Psalm 2:12). Jezus je izjavil: »Ako me ljubite, boste izpolnjevali zapovedi moje. Kdor ima zapovedi moje in jih izpolnjuje, on je ta, ki me ljubi; kdor pa mene ljubi, ga bo ljubil Oče moj, in jaz ga bom ljubil« (Janez 14:15, 21). Ali želite, da bi vas ljubila Jezus in njegov oče? Potem bodite podložni njuni oblasti.

Nadzorniki radi poslušajo

8., 9. a) Kaj je priskrbel Kristus za oblikovanje občine in v čem bi morali ti možje biti za zgled čredi? b) Kako je podložnost krščanskih nadzornikov ponazorjena v knjigi Razodetje in kako naj bi si ti prizadevali za ,poslušnim srcem‘, ko obravnavajo sodne zadeve?

⁸ »Cerkev [je] pokorna Kristusu.« Kristus je, kot njen Nadzornik, za njeno ,oblikovanje‘ priskrbel »ljudi darove« (NW). (Efežanom 4:8, 11, 12, EI; 5:24) Tem duhovno starejšim možem je naročeno, naj ,pasejo Božjo čredo, ki jim je zaupana‘, in naj ,ne nastopajo gospodovalno do tistega, kar jim je zaupano. Čredi naj bodo v zgled‘ (1. Petrov 5:1-3, EI). Čreda je namreč Jehovova, njen »dobri pastir« pa je Kristus (Janez 10:14). Primerno je, da nadzorniki od črede, ki sta jim jo zaupala Jehova in Kristus, pričakujejo pripravljenost sodelovati, sami pa morajo zato biti odličen zgled podložnosti (Dejanja apostolov 20:28).

⁹ V prvem stoletju je bila podložnost maziljenih nadzornikov Kristusu kot glavi občine, ponazorjena s tem, da so bili simbolično predstavljeni »v« oziroma »na« (NW) Kristusovi desnici (Razodetje 1:16, 20; 2:1). Prav tako bi se morali tudi današnji nadzorniki v občinah Jehovovih prič podložiti Kristusovemu vodstvu in se ,ponižati pod mogočno roko Božjo‘ (1. Petrov 5:6). Kadar se jih zaprosi, da obravnavajo sodne zadeve, bi morali tako kakor Salomon, dokler je bil zvest, prositi Jehova: »Daj torej hlapcu svojemu razumno [poslušno, NW] srce, da more soditi ljudstvo tvoje in razpoznavati dobro in zlo« (1. kraljev 3:9). Poslušno srce bo starešina navedlo, da bo na stvari skušal gledati enako, kakor nanje gledata Jehova in Kristus Jezus; tako da bo to, kar se sklene na zemlji, čimbolj podobno tistemu, kar je sklenjeno v nebesih (Matevž 18:18-20).

10. Kako bi si morali vsi nadzorniki prizadevati posnemati Jezusa v tem, kako je ravnal s čredo?

¹⁰ Prav tako si bodo potujoči nadzorniki in občinski starešine prizadevali posnemati Kristusa v ravnanju s čredo. V nasprotju s farizeji Jezus ni nalagal kopice pravil, ki bi jih bilo težko upoštevati (Matevž 23:2-11). Ovcam podobnim je rekel: »Pridite k meni vsi, kateri se trudite in ste obteženi, in jaz vas bom poživil. Vzemite moj jarem nase in učite se od mene, ker sem krotak in iz srca ponižen, in našli boste mir svojim dušam. Zakaj moj jarem je prijeten in moje breme je lahko« (Matevž 11:28-30, EI-74). Čeprav je res, da mora vsak kristjan ,nositi svoje breme‘, pa bi morali nadzorniki vseeno misliti na Jezusov zgled in pomagati svojim bratom občutiti, kako je nošenje krščanskih odgovornosti ,prijetno‘, »lahko« in da je le-te veselje nositi (Galatom 6:5).

Teokratična podložnost

11. a) Kako lahko kdo spoštuje poglavarstvo, pa ni zares teokratičen? Ponazorite. b) Kaj pomeni biti v resnici teokratičen?

¹¹ Teokracija je bogovladje. Vključuje načelo poglavarstva, ki je izraženo v Prvem listu Korinčanom 11:3. Toda pomeni več kot to. Kdo navidez morda kaže spoštovanje do poglavarstva, ni pa teokratičen v polnem pomenu besede. Kako bi to bilo mogoče? Ponazorimo: demokracija je vladavina ljudi, za demokrata pa je označen »tisti, ki veruje v ideale demokracije«. Nekdo morda trdi, da je demokratičen, sodeluje na volitvah in je celo dejaven politik. Toda ali bi se zanj lahko reklo, da je zares demokratičen, če s svojim vedenjem zaničuje duh demokracije in vsa načela, ki jih ta vključuje? Podobno mora nekdo, da bi bil zares teokratičen, storiti več, kot se le na zunaj podložiti poglavarstvu. Posnemati mora Jehovove poti in lastnosti. V resnici ga mora pri vsem voditi Jehova. Ker pa je Jehova prenesel na svojega sina Jezusa vso oblast, pomeni biti teokratičen, tudi posnemati Jezusa.

12., 13. a) Kaj biti teokratičen še posebej vključuje? b) Ali teokratična podložnost vključuje poslušnost do množice pravil? Ponazorite.

¹² Zapomnite si, Jehova ima rad voljno podložnost, podložnost, ki jo spodbuja ljubezen. On namreč tako vlada vesolju. Je poosebljena ljubezen (1. Janez 4:8). Kristus Jezus pa je »odsvit slave in podoba bitja njegovega« (Hebrejcem 1:3). Od svojih učencev zahteva, da se ljubijo med seboj (Janez 15:17). Biti teokratičen torej ne vključuje le tega, da smo podložni, temveč tudi to, da smo ljubeči. Sklenemo lahko naslednje: teokracija je bogovladje; Bog je ljubezen; zato je tudi teokracija vlada ljubezni.

¹³ Kak starešina bi lahko mislil, da bi morali bratje poslušati celo vrsto pravil, da bi bili teokratični. Nekateri starešine iz predlogov, ki jih občasno posreduje »zvesti in preudarni suženj« (NW), delajo pravila (Matevž 24:45). Tako se je na primer predlagalo, da bi bilo morda za laže spoznavanje z brati v občini dobro, da v kraljestveni dvorani ne sedimo vedno na istem mestu. To naj bi bil le praktičen predlog, ne pa pribito pravilo. Toda nekateri starešine so morda nagnjeni k temu, da ga spremenijo v pravilo, tiste pa, ki ga ne upoštevajo, imajo za neteokratične. Lahko je namreč mnogo opravičljivih razlogov, zakaj morda želi neki brat ali sestra sedeti na določenem mestu. Ali je potem starešina, ki tega ljubeče ne upošteva, sam v resnici teokratičen? Da bi bili teokratični, »naj se [vse vaše] godi v ljubezni« (1. Korinčanom 16:14).

Služiti radostno

14., 15. a) Kako lahko starešina prikrajša določene brate ali sestre za njihovo radost v služenju Jehovu in zakaj to ne bi bilo teokratično? b) Kako je Jezus pokazal, da bolj ceni v naši službi izraženo ljubezen, kakor pa številke? c) Kaj bi morali starešine upoštevati?

¹⁴ Biti teokratičen pomeni tudi, služiti Jehovu radostno. Jehova je »srečen Bog« (1. Timoteju 1:11, NW). Želi, da bi mu njegovi častilci služili z veseljem. Tisti pa, ki jim je veliko do pravil, naj bi si zapomnili, da je bil eden izmed predpisov, ki naj bi jih Izrael ,skrbno spolnjeval‘, tudi naslednji: »Veséli se pred GOSPODOM, svojim Bogom, vsega pridelka svojih rok!« (5. Mojzesova 12:1, 18). Česarkoli se v Jehovovi službi lotimo, bi nam moralo biti v veselje, ne pa v breme. Nadzorniki lahko mnogo prispevajo k temu, da so bratje srečni, ker v služenju Jehovu lahko storijo, kar je v njihovi moči. Če pa, nasprotno, starešine niso pozorni, lahko nekatere brate prikrajšajo za radost. Če na primer delajo primerjave, tako da pohvalijo tiste, ki so dosegli ali presegli občinsko povprečje v urah oznanjevanja ter po ovinkih kritizirajo tiste, ki ga niso dosegli, kako se bodo tedaj počutili ti, ki so morda imeli upravičene razloge, da so poročali precej manj časa? Ali ne bo to pri njih vzbudilo nepotrebnega občutka krivde in jih prikrajšalo za radost?

¹⁵ Malo ur, ki jih nekateri lahko namenijo javnemu pričevanju, lahko predstavlja več truda kakor pa veliko ur, ki jih drugi porabijo v oznanjevanju, ker so pač mlajši, bolj zdravi ali zaradi česa drugega. Zato jih starešine ne bi smeli soditi. Oče je namreč Jezusu dal ,oblast soditi‘ (Janez 5:27). Ali je Jezus grajal revno vdovo, ker je njeno darilo bilo pod povprečjem? Ne, dovzeten je bil za to, kar sta ji pomenila tista dva mala kovanca. Bila sta ,vse, kar je imela, ves živež njen‘. Kako globoko ljubezen do Jehova sta predstavljala (Marko 12:41-44)! Ali bi naj starešine bili kaj manj dovzetni za ljubeče prizadevanje teh, ki so številčno pod »povprečjem«, čeprav so od sebe dali vse? Po ljubezni do Jehova je takšno prizadevanje morda precej nad povprečjem!

16. a) Zakaj potrebujejo nadzorniki razpoznavnost in dobro uravnovešenost, kadar v svojih govorih omenjajo številke? b) Kako se lahko najbolje pomaga bratom, da povečajo svojo službo?

¹⁶ Ali naj bi se zdaj te pripombe spremenile v novo »pravilo«, da se številke, celo povprečja, ne bi smela nikoli omeniti? Nikakor ne! Bistvo je v tem, da bi morali nadzorniki med spodbujanjem bratov k povečanju njihove službe in pomočjo bratom pri tem, da vse, kar lahko storijo, storijo radostno, ohraniti uravnovešenost (Galatom 6:4, EI). V Jezusovi prispodobi o talentih je gospodar izročil svoje premoženje sužnjem, »vsakemu po njegovi zmožnosti« (Matevž 25:14, 15). Prav tako bi morali starešine upoštevati možnosti vsakega kraljestvenega oznanjevalca. Za to pa je potrebna razpoznavnost. Morda bo kdaj nekatere res treba spodbuditi, naj narede več. Mogoče bodo cenili pomoč pri boljšem organiziranju svojih dejavnosti. Vsekakor pa, če jim je mogoče pomagati, da vse, kar lahko storijo, naredijo radostno, jih bo že ta radost prav gotovo spodbudila k povečanju njihove krščanske dejavnosti, če bo to le mogoče (Nehemija 8:10; Psalm 59:16; Jeremija 20:9).

Mir, ki izvira iz radostne podložnosti

17., 18. a) Kako nam lahko radostna podložnost prinese mir in pravičnost? b) Kaj bomo lahko doživeli, če bomo zares pazili na Božje zapovedi?

¹⁷ Radostna podložnost Jehovovi zakoniti vrhovnosti nam prinaša velik mir. Psalmist je v molitvi k Jehovu rekel: »Velik mir imajo, kateri ljubijo zakon tvoj, in ni jim spotike« (Psalm 119:165). Če poslušamo Božje zakone, imamo od tega sami korist. Jehova je Izraelu rekel: »Tako pravi GOSPOD, odrešenik tvoj, Svetnik Izraelov: Jaz sem GOSPOD, Bog tvoj, ki te učim, kar ti je v korist, ki te spremljam po potu, po katerem ti je hoditi. O da bi bil pazil na zapovedi moje! tedaj bi bil kakor reka mir tvoj in pravičnost tvoja kakor morsko valovje« (Izaija 48:17, 18).

¹⁸ Mir z Bogom nam prinaša Kristusova odkupna žrtev (2. Korinčanom 5:18, 19). Če verujemo v Kristusovo odkupno kri in se vestno prizadevamo bojevati proti našim slabostim ter izvršujemo Božjo voljo, se bomo osvobodili občutkov krivde (1. Janezov 3:19-23). Takšna vera, podprta z deli, nam omogoča pravičen položaj pred Jehovom in čudovito upanje na preživetje »stiske velike« ter večno življenje v Jehovovem novem svetu (Razodetje 7:14-17; Janez 3:36; Jakob 2:22, 23). Vse to bomo lahko doživeli, ,če bomo le pazili na zapovedi Božje‘.

19. Od česa sta odvisna naša zdajšnja sreča in upanje na večno življenje in kako je David izrazil naše iskreno prepričanje?

¹⁹ Da, naša zdajšnja sreča in naše upanje na večno življenje na rajski zemlji, vse to je odvisno od tega, ali se bomo radostno podložili oblasti Jehova kot Vrhovnega Gospoda vesolja. Da bi le vedno čutili tako kakor David, ki je rekel: »Tvoja, o GOSPOD, je velikost in moč in slava in dika in veličastvo; zakaj vse, kar je v nebesih in na zemlji, je tvoje. Tvoje je kraljestvo, o GOSPOD, in ti si povišan kot glava nad vsem! Sedaj torej, Bog naš, te zahvaljujemo in hvalimo ime slave tvoje« (1. letopisov 29:11, 13).

Zapomnimo si

◻ Kakšno podložnost in poslušnost si želi Jehova od svojih služabnikov?

◻ Kako je bil Jezus nagrajen za svojo poslušnost in kaj moramo mi dokazati s svojimi dejanji?

◻ Kako bi morali vsi nadzorniki posnemati Jezusa v tem, kako je ravnal z ovcami?

◻ Kaj vključuje biti teokratičen?

◻ Kakšne blagoslove nam prinaša radostna podložnost?

[Slika na strani 24]

Starešine spodbujajo čredo, naj vse, kar lahko storijo, naredijo radostno

[Slika na strani 26]

Jehova je vesel tistih, ki ga poslušajo iz srca