Kako je lahko človek po Božji podobi
»USTVARIL je Bog človeka po svoji podobi, po Božji podobi ga je ustvaril: moža in ženo ju je ustvaril.« Tako pravi navdihnjeni zapis. Toda, kaj to pomeni? Kako sta bila prvi moški in ženska ustvarjena po Božji podobi? (1. Mojzesova 1:27)
Ali sta bila takšna kakor Bog v fizičnem pogledu? Ne, to je nemogoče. Človek je iz mesa, ustvarjen za življenje na zemlji. Bog je duh in živi v nepredstavljivi nebeški slavi, ki se ji noben človek niti približati ne more. (2. Mojzesova 33:18-20; 1. Korinčanom 15:50) Kako je bil torej človek ustvarjen po Božji podobi? Tako, da je dobil zmožnost odražanja Božjih izjemnih lastnosti — ljubezni, pravičnosti, modrosti in moči — pa tudi drugih kvalitet.
Jehovove lastnosti
Lastnosti Boga Jehova se odražajo v vsem njegovem stvarstvu, še zlasti pa se kažejo v njegovem obravnavanju prvega človeškega para, Adama in Eve (Rimljanom 1:20). Njegova ljubezen se vidi v tem, da je ustvaril zemljo ravno pravšnjo, za življenje človeka na njej. Jehova je moškemu ustvaril popolno žensko, da bi mu bila družica in mati njegovih otrok. Postavil ju je v čudovit vrt in jima v izobilju dal vse potrebno, da bi živela in bila srečna. Najbolj čudovito od vsega pa je bilo to, da jima je Bog dal možnost, da živita večno. (1. Mojzesova 2:7-9, 15-24)
Božjo modrost je bilo videti v tem, da je preskusil prvi ljudski par. Da bi lahko obstala kot člana Jehovove vesoljne družine in da bi lahko večno živela kot starša človeškega rodu, bi morala biti zgledna v zvestobi in pravem čaščenju. Jehova jima je torej s primernim testom — nista smela jesti od drevesa spoznanja dobrega in slabega — dal priložnost, da pokažeta stanje svojega srca. Kako modro od Jehova, da je ljudem dovolil, naj dokažejo svojo poslušnost in ljubezen do njega, preden jim je dal čudovite prednosti, ki jih je imel v mislih!
Da je Bog pravičen, se je videlo v tem, ko je vztrajal pri visokih merilih za svoja stvarjenja in ni sklepal kompromisov na račun teh meril. Videla se je v tem, ko je Adamu in Evi dal vse priložnosti, da delata, kar je prav. Ko pa sta zatajila, je bilo njegovo pravičnost videti v kazni, ki jima jo je naložil za upor, o čemer ju je že predhodno obvestil.
Jehovova moč pa se je videla v tem, da je svojo kazen tudi izvršil. Satan, veliki upornik, je namigoval, da je Jehova lažnivec, Evi pa ponujal velike stvari, če ne bo poslušala Boga (1. Mojzesova 3:1-7). Toda Satan svoje obljube ni zmogel izpolniti. Jehovu ni mogel preprečiti, da Adama in Eve ne bi izgnal iz edenskega vrta, niti ni mogel preprečiti spolnitve Božjih besed Adamu: »Prah si in v prah se povrneš.« (1. Mojzesova 3:19) Vendar Jehova ni takoj izvršil smrtne kazni, v čemer je dalje kazal svojo ljubezen. Adamu in Evi je dal čas, da imata otroke, s čimer bi bil končno uresničen njegov prvotni namen s človeštvom (1. Mojzesova 1:28).
Končno so se pravičnost, ljubezen, moč in modrost Boga Jehova pokazale v njegovi obljubi, da bo poskrbel za seme, ki bo uničilo Satanova dela in odstranilo slabe rezultate tega prvega upora zoper Božjo vrhovnost (1. Mojzesova 3:15). Kako čudovitega Stvarnika imamo!
Truditi se posnemati Boga
Čeprav ljudje niso več popolni, pa lahko še vedno odsevajo Božje lastnosti. Pavel je tako spodbudil kristjane svojega časa: »Bodite . . . posnemalci Boga, kakor otroci ljubljeni.« (Efežanom 5:1) Skozi vso zgodovino pa je večina grobo prezirala Božje lastnosti. Do Noetovega časa je postal človek že tako pokvarjen, da se je Jehova odločil uničiti vse človeštvo razen Noeta in njegove družine. »Noe je bil pravičen, brezgrajen mož med svojimi sodobniki,« (EI) in je z izpolnitvijo Božjih zapovedi pokazal, da ima Božjo ljubezen. »To stori Noe; vse stori prav tako, kakor mu je zapovedal Bog.« (1. Mojzesova 6:9, 22) Noe je pokazal ljubezen do bližnjih in privrženost pravičnosti s tem, da je bil ,glasnik pravičnosti‘ (2. Petrov 2:5). Pokazal je modrost in pravilno uporabil fizično moč, ko je sledil Božji direktivi, naj zgradi ogromno barko, jo založi s hrano, zbere živali ter na Jehovovo zapoved tudi sam stopi vanjo. Pokazal je tudi ljubezen do pravičnosti, saj ni dovolil, da bi ga hudobna soseščina spridila.
Biblija govori še o mnogih drugih, ki so podobno odražali božje lastnosti. Najodličnejši med njimi je bil Jezus Kristus, ki je v popolnosti odseval Božjo podobo in je zato lahko rekel: »Kdor je mene videl, je videl Očeta.« (Janez 14:9) Med lastnostmi, ki jih je kazal Jezus, je prevladovala ljubezen. Ljubezen do Očeta in človeštva ga je navedla, da je zapustil svoje nebeško domovanje in živel kot človek na zemlji. Spodbudila ga je, da je Očeta slavil s pravičnim vedenjem in da je človeštvu oznanjal dobro vest o rešitvi (Matevž 4:23; Janez 13:31). Ljubezen je tudi spodbudila Jezusa, da je ponudil svoje popolno življenje za rešitev človeštva, in kar je še pomembneje, za posvetitev Božjega imena (Janez 13:1). Ali obstaja še kakšen boljši zgled, kot je Jezus Kristus, ki naj bi mu sledili v prizadevanju, da posnemamo Boga (1. Petrov 2:21)?
Kako bi lahko bili danes še bolj podobni Bogu
Kako lahko danes odražamo Božje lastnosti in tako ravnamo v skladu z Božjo podobo? Poglejmo najprej lastnost ljubezen. Jezus je rekel: »Ljubi Gospoda, Boga svojega, iz vsega srca svojega in iz vse duše svoje in iz vse pameti svoje.« Kako pokažemo ljubezen do Boga? Apostol Janez odgovarja: »To je ljubezen Božja, da držimo zapovedi njegove; in zapovedi njegove niso težke.« (Matevž 22:37; 1. Janezov 5:3)
Da pa bi lahko ubogali Jehovove zapovedi, jih moramo seveda poznati. To zajema branje, preučevanje in meditiranje o Božji besedi, Bibliji, in o biblični literaturi. Tudi mi naj bi, tako kakor psalmist, mogli reči: »Kako ljubim zakon tvoj! ves dan je o njem premišljevanje moje.« (Psalm 119:97) Ko vse globlje dojemamo Božjo besedo, nas Božji način razmišljanja vse bolj prežema. Pričnemo ljubiti pravičnost in sovražiti brezpravnost (Psalm 45:7). Ravno tu pa je Adam odpovedal. Poznal je Božji zakon, vendar ga ni ljubil dovolj, da bi se ga držal. Kadar beremo Božjo besedo, bi se morali nenehno spraševati: Kako to zadeva mene? Kaj lahko storim, da bi bilo moje vedenje še bolj v skladu z Božjimi lastnostmi?
Jezus je tudi rekel: »Ljubi bližnjega svojega kakor samega sebe.« (Matevž 22:39) Vsak normalen človek ljubi samega sebe in si želi najboljše. To ni nič narobe. Toda ali kažemo enako ljubezen tudi do svojega bližnjega? Ali upoštevamo biblijsko naročilo: »Ne odtezaj dobrotnosti njim, katerim je je treba, ko jo more storiti roka tvoja.« (Pregovori 3:27; Galatom 6:10)
Kaj pa lastnost modrost? Naša prizadevanja, da bi odražali to lastnost, nas vodijo k preučevanju Biblije, saj je ta zakladnica božje modrosti. V Psalmu 119:98-100 beremo: »Modrejšega od sovražnikov mojih me delajo zapovedi tvoje, ker vekomaj so moja last. Razumnejši sem postal od vseh učenikov svojih, ker pričevanja tvoja so premišljevanje moje. Previdnejši sem od starcev, ker hranim povelja tvoja.« V Knjigi pregovorov 3:18 o modrosti govori kot o ,drevesu življenja‘. Če si pridobivamo modrost in se v njej urimo, bomo želi Božje odobravanje in nagrado večnega življenja (Propovednik 7:12).
Kaj pa pravičnost? V tem hudobnem svetu je pravičnost bistvena lastnost tistih, ki bodo ugajali Bogu. Jezus je ljubil pravico in sovražil krivico (Hebrejcem 1:9). To velja tudi za današnje kristjane. Pravičnost jih spodbuja, da cenijo pravilne lastnosti. Ogibajo se nepravičnih poti tega sveta, izpolnjevanje Božje volje pa jim je v življenju najpomembnejše (1. Janezov 2:15-17).
Kar pa zadeva moč, lahko rečemo, da jo imamo v neki meri vsi. Že po naravi imamo fizično in umsko moč, ko pa napredujemo kot kristjani, razvijamo moč tudi v duhovnem pogledu. Jehova s svetim duhom še povečuje našo moč tako, da lahko, čeprav navidez šibki, izpolnjujemo Jehovovo voljo. Pavel je rekel: »Vse morem v njem, ki me krepča.« (Filipljanom 4:13) Ista moč je na voljo nam, če molimo za Jehovov duh.
Oznanjevanje dobre vesti
Da odsevamo štiri glavne Božje lastnosti, se dobro vidi po tem, ko ubogamo naslednjo zapoved: »Pojdite torej in pridobivajte mi v učence vse narode, krščujoč jih v ime Očeta in Sina in svetega Duha, učeč jih, naj izpolnjujejo vse, karkoli sem vam zapovedal. In glejte, jaz sem z vami vse dni do konca sveta.« (Matevž 28:19, 20) Takšno izobraževalno delo prinaša življenje tem, ki se nanj odzovejo. Kako lep dokaz ljubezni do teh, ki so spočetka za nas večinoma popolni tujci!
Nadalje, takšno poučevanje je pot modrosti. Prinaša trajne sadove. Za katero drugo delo bi se lahko reklo: »To delajoč, boš rešil sebe in nje, ki te poslušajo.« (1. Timoteju 4:16) Pri delu pridobivanja v učence ni takšnih, ki izgubljajo. Tako ti, ki poslušajo, kakor ti, ki učijo, pridobivajo večne blagoslove.
Kar pa zadeva pravičnost, lahko rečemo, da kristjani učijo svoje biblijske učence o pravičnostnih načelih. Pomagamo jim, da bi služili Jehovu, ,Bogu pravice‘ (Malahija 2:17, EI). Tisti, ki danes življenje posvetijo službi Jehovu in jo zvesto izpolnjujejo, so priznani za pravične, opravičene, kar jim bo omogočilo preživeti Harmagedon. (Rimljanom 3:24; Jakob 2:24-26)
Kako velik dokaz moči je oznanjevanje in poučevanje o dobri vesti po vsem svetu (Matevž 24:14)! Potrebna je vztrajnost, da bi neprenehoma oznanjevali na področjih, kjer večina ne želi poslušati. Toda Jehova po svojem duhu daje potrebno moč, da bi lahko vzdržali do konca. (Izaija 40:30, 31; Matevž 24:13; Lukež 11:13)
Res je, da se kot nepopolni Adamovi potomci v teh dobrih lastnostih ne moremo popolnoma izuriti. Ne pozabimo pa, da je bil človek ustvarjen po Božji podobi in če si prizadevamo biti vedno bolj podobni Bogu, potem deloma izpolnjujemo razlog svojega obstoja (Propovednik 12:13). Če si prizadevamo dati od sebe vse, kar moremo, in prosimo za odpuščanje, kadar nam spodleti, lahko upamo, da bomo preživeli v Božji pravični novi svet, kjer bomo končno lahko dosegli popolnost. Takrat bomo na rajski zemlji, obljudeni s popolnimi ljudmi, ki bodo v popolnosti odsevali lastnosti Boga Jehova. Kakšno veselje! Končno bodo ljudje v polnem pomenu te besede odgovarjali Božji podobi.
[Slika na strani 25]
Jezus nam je pokazal, kako razvijati Jehovove božanske lastnosti
[Slika na strani 26]
Ljudje bodo končno v polni meri odsevali Božjo podobo